Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
Pogodbenice na vseh ravneh priznavajo, spodbujajo in podpirajo delo ustreznih nevladnih organizacij in civilne družbe, dejavnih na področju boja proti nasilju nad ženskami, in vzpostavijo učinkovito sodelovanje s temi organizacijami.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 9. člena Nevladne organizacije in civilna družbo
Primerjava med državami 9. člena Nevladne organizacije in civilna družbo
VPRAŠANJA
 
a. Ali obstaja zakon, ki ureja delovanje nevladnih organizacij, in/ali civilne družbe? Kakšen je status nevladnih organizacij? Ali obstaja zakon ali podzakonski akt, ki ureja delo nevladnih organizacij v zvezi s preprečevanjem in bojem proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini? Ali so bile nevladne organizacije priznane v državnem, regionalnem ali lokalnem zakonodajnem okvirju kot aktivne izvajalke storitev, nosilke javnih javno financiranih kampanj ali druge vrste aktivnosti/dejavnosti na tem področju (na primer, s spremljanjem ali poročanjem, itd.)? Navedite zakonodajno podlago in vlogo, ki je dodeljena nevladnih organizacij.
Odgovor: V Sloveniji poznamo tri prevladujoče oblike nevladnih organizacij, in sicer društva, zavode in ustanove. Zakona o nevladnih organizacijah nimamo. NVO delujejo po zakonih, ki urejajo delovanje društev, zavodov in ustanov.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 in Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja2 priznavata delo ustreznih nevladnih organizacij in civilne družbe ter jih prepoznavata kot akterje v implementaciji tozadevne zakonodaje3.
PLUS
a. Ali obstaja zakon, ki ureja delovanje nevladnih organizacij, in/ali civilne družbe? Kakšen je status nevladnih organizacij? Ali obstaja zakon ali podzakonski akt, ki ureja delo nevladnih organizacij v zvezi s preprečevanjem in bojem proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini? Ali so bile nevladne organizacije priznane v državnem, regionalnem ali lokalnem zakonodajnem okvirju kot aktivne izvajalke storitev, nosilke javnih javno financiranih kampanj ali druge vrste aktivnosti/dejavnosti na tem področju (na primer, s spremljanjem ali poročanjem, itd.)? Navedite zakonodajno podlago in vlogo, ki je dodeljena nevladnih organizacij.
Odgovor: V Sloveniji poznamo tri prevladujoče oblike nevladnih organizacij, in sicer društva, zavode in ustanove. Zakona o nevladnih organizacijah nimamo. NVO delujejo po zakonih, ki urejajo delovanje društev, zavodov in ustanov.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 in Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja2 priznavata delo ustreznih nevladnih organizacij in civilne družbe ter jih prepoznavata kot akterje v implementaciji tozadevne zakonodaje3.

Nevladne organizacije v Sloveniji4 (s kratico NVO) so organizacije, ki jih lahko na lastno pobudo ustanovi vsak izmed nas. NVO v vseh pogledih delujejo neodvisno od države in imajo nekaj temeljnih značilnosti. So neprofitne, večinoma prostovoljne in prav vse morajo imeti neko obliko pravne osebe. V Sloveniji so to prvenstveno društva, ustanove in (zasebni) zavodi. NVO tvorijo nevladni sektor, ki ga nekateri imenujejo tudi tretji sektor ali civilna družba. Opravljajo (vsaj) dve pomembni funkciji – zagovorniško in storitveno. Ob tem, da predstavljajo eno od oblik sodelovanja državljanov pri upravljanju države in družbe, so namreč tudi pomemben izvajalec javnokoristnih storitev na področjih sociale, zdravja, družine, mladih, kulture, športa, okolja ...

V Sloveniji poznamo tri prevladujoče oblike nevladnih organizacij, in sicer društva, zavode in ustanove. Med 23.000 slovenskimi NVO prevladujejo društva, sledijo zavodi in ustanove.

Društva so članske organizacije, katerih člani med seboj izvolijo svoje vodstvo. Kljub temu je najvišji organ zbor članov oziroma vsi člani društva. Društvo je lahko ustanovljeno za zagotavljanje interesov svojih članov ali za izpolnjevanje javno koristnih interesov.

Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje neke dejavnosti. Zavodi nimajo članstva, kakor ga imajo društva, vodilni v zavodu so njegovi ustanovitelji. Namen zavodov je zagotavljanje nepridobitnih, javno koristnih storitev za posameznike ter organizacije. Ob zasebnih zavodih obstajajo tudi javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država ali občina in zaradi tega niso del nevladnega sektorja.

Ustanove pa tradicionalno pomenijo združevanje premoženja za nek določen namen, ki ga upravlja upravni odbor. Tudi ustanova ni članska organizacija5.

Umestitev nevladnih organizacij v mrežo organov in organizacij, ki nudijo pomoč tako žrtvam kot tudi povzročitelju, je potrebna predvsem zaradi pomembnosti delovanja, ki ga nevladne organizacije opravljajo in s tem zapolnjujejo vrzel na področju javnih socialnih služb. Nevladne organizacije, katerih delovanje preko financiranja podpira država.

ZPND poda določbo, s katero se okvirja delovanje nevladnih organizacij ter definira njihovo vlogo pri obravnavi nasilja v družini, jim daje posebno mesto v mreži akterjev na področju preprečevanja nasilja v družini.

ZPND v 10. členu opredeljuje vlogo organov in organizacij ter nevladnih organizacij:
(1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije so dolžne v okviru z zakoni in drugimi predpisi določenimi nalogami in pooblastili prednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljati medsebojno obveščanje in pomoč z namenom preprečevanja in odkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoči žrtvi pri vzpostavitvi pogojev za varno življenje.
(3) Ministri, pristojni za delovanje policije, zdravstvenih organizacij, socialno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, določijo v soglasju z ministrom pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, pravila in postopke, ki zagotavljajo usklajeno delovanje organov in organizacij, in ki jih morajo organi in organizacije z navedenih področij upoštevati pri obravnavanju primerov nasilja.
(4) Strokovne delavke oziroma delavci (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci) v organih in organizacijah, ki so v okviru pravil in postopkov iz prejšnjega odstavka zadolženi za opravljanje nalog na področju nasilja, se morajo v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobraževati s področja nasilja v obsegu, ki ga določijo pristojni ministri iz prejšnjega odstavka. Odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne organizacije so dolžne zagotoviti usposabljanje vseh strokovnih delavcev, ki se v okviru svojega dela srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja.
(5) Center za izobraževanje v pravosodju med izobraževalne vsebine uvrsti področje nasilja v družini.

Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja6 v 8. členu opredeljuje sodelovanje s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami:
Vlada in pristojna ministrstva pri oblikovanju rešitev in predlogov za doseganje namena tega zakona sodelujejo s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju enakega obravnavanja.
MINUS
b. Na splošno, so bile nevladne organizacije dejavne na tem področju? Ali lahko navedete število organizacij, ki se ukvarjajo s problemom nasilja nad ženskami in nasilja v družini in vrsto dejavnosti (ponudniki storitev, spremljanje, usmerjeno v raziskovalno dejavnost ali/in politiko, itd.), število uporabnic/uporabnikov, itd.? Ali obstajajo državne, regionalne in lokalne mreže teh nevladnih organizacij? Kakšna je njihova vloga? Ali nevladne organizacije sodelujejo z državnimi/drugimi akterji za zaščito, preprečevanje, pregon, kaznovanje in/ali pomoč žrtvam? Če je odgovor pritrdilen, navedite način dela. Če obstaja usklajevanje in sodelovanje med nevladnimi organizacijami in državnimi organi, ali je to institucionalizirano v okvirju pravnih ali političnih dokumentov, ali je bolj neformalne narave? Prosimo, navedite.
Odgovor: Nevladne organizacije nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja pri reševanju težav, do katerih pride zaradi doživljanja nasilja. Prav tako igrajo izjemno pomembno vlogo pri razvoju programov pomoči, zakonodaje in politike na področju nasilja nad ženskami in nasilja v družini.
PLUS
b. Na splošno, so bile nevladne organizacije dejavne na tem področju? Ali lahko navedete število organizacij, ki se ukvarjajo s problemom nasilja nad ženskami in nasilja v družini in vrsto dejavnosti (ponudniki storitev, spremljanje, usmerjeno v raziskovalno dejavnost ali/in politiko, itd.), število uporabnic/uporabnikov, itd.? Ali obstajajo državne, regionalne in lokalne mreže teh nevladnih organizacij? Kakšna je njihova vloga? Ali nevladne organizacije sodelujejo z državnimi/drugimi akterji za zaščito, preprečevanje, pregon, kaznovanje in/ali pomoč žrtvam? Če je odgovor pritrdilen, navedite način dela. Če obstaja usklajevanje in sodelovanje med nevladnimi organizacijami in državnimi organi, ali je to institucionalizirano v okvirju pravnih ali političnih dokumentov, ali je bolj neformalne narave? Prosimo, navedite.
Odgovor: Nevladne organizacije nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja pri reševanju težav, do katerih pride zaradi doživljanja nasilja. Prav tako igrajo izjemno pomembno vlogo pri razvoju programov pomoči, zakonodaje in politike na področju nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

Nevladne organizacije nudijo zaupno, anonimno in brezplačno telefonsko svetovanje za osebe, ki doživljajo nasilje. Osebno svetovanje in drugo psihosocialno pomoč za osebe, ki doživljajo nasilje. Varno namestitev v varni hiši in/ali v kriznem centru za osebe, ki doživljajo nasilje. Skupine za samopomoč za osebe, ki doživljajo nasilje. Spremstvo na institucije za osebe, ki doživljajo nasilje. Zagovorništvo za osebe, ki doživljajo nasilje. Individualno svetovanje in skupine za samopomoč za ženske z izkušnjo nasilja. Svetovanje za osebe, ki povzročajo nasilje in treninge socialnih veščin za moške, ki povzročajo nasilje nad ženskami. Druženje – individualno pomoč otrokom in mladim, ki doživljajo nasilje. Svetovanje za žrtve trgovine z ljudmi, krizno namestitev za žrtve trgovine z ljudmi in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi pri organizaciji njihovega povratka domov. Pomoč žrtvam trgovine z ljudmi pri (ponovni) socialni in delovni vključitvi. Delavnice za učenke in učence osnovnih ter dijakinje in dijake srednjih šol. Izobraževanje, ozaveščanje in informiranje strokovne, zainteresirane in splošne javnosti. Organizirajo družbene akcije, sodelujejo z mediji in izdajajo publikacij idr.

Materinski domovi, varne hiše in zavetišča sodijo v mrežo javnih socialno varstvenih programov. Javni socialnovarstveni programi so dopolnilo k socialnovarstvenim storitvam. Njihovi izvajalci so predvsem nevladne in humanitarne organizacije ter zasebniki, na področju programov za invalide pa zlasti invalidske organizacije. Programi so namenjeni reševanju socialnih stisk posameznikov in skupin, in sicer tako, da kar najbolj upoštevajo potrebe uporabnikov in konkretne potrebe lokalnega okolja, v katerem se izvajajo. Njihovo financiranje zagotavljajo država, lokalna skupnost in uporabniki ali drugi zainteresirani subjekti. Za izvajanje javnih programov je pogoj strokovna verifikacija programov in sprotno ocenjevanje programov, vključenih v mrežo. Razvojni in eksperimentalni programi socialnega varstva, ki so bili do leta 2005 sofinancirani na podlagi sklepa o večletnem sofinanciranju, lahko po uspešni verifikaciji postanejo javni socialnovarstveni programi. S postopkom verifikacije programov je Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti začelo leta 2007, kar je pogoj za vključevanje v mrežo javnih socialnovarstvenih programov. Programi, ki želijo biti vključeni v sofinanciranje za daljše časovno obdobje morajo pridobiti verifikacijo programa pred prijavo na javni razpis7.

NVO nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja pri reševanju težav, do katerih pride zaradi doživljanja nasilja. Prav tako igrajo izjemno pomembno vlogo pri razvoju programov pomoči, zakonodaje in politike na področju nasilja nad ženskami, nasilja nad otroki in nasilja v družini. NVO nudijo7:
- zaupno, anonimno in brezplačno telefonsko svetovanje za osebe, ki doživljajo nasilje;
- osebno svetovanje in drugo psihosocialno pomoč za osebe, ki doživljajo nasilje;
- varno namestitev v varni hiši in/ali v kriznem centru za osebe, ki doživljajo nasilje;
- namestitev v materinskem domu za mame z otroki in nosečnice v socialni in ekonomski stiski;
- skupine za samopomoč za osebe, ki doživljajo nasilje;
- spremstvo na institucije in zagovorništvo za osebe, ki doživljajo nasilje;
- svetovanje za osebe, ki povzročajo nasilje in treninge socialnih veščin za moške, ki povzročajo nasilje nad ženskami;
- druženje – individualno pomoč otrokom in mladim, ki doživljajo nasilje;
- svetovanje za žrtve trgovine z ljudmi, krizno namestitev za žrtve trgovine z ljudmi in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi pri organizaciji njihovega povratka domov;
- pomoč in podporo žrtvam trgovine z ljudmi pri (ponovni) socialni in delovni vključitvi;
- delavnice za učenke in učence osnovnih ter dijakinje in dijake srednjih šol;
- izobraževanje, ozaveščanje in informiranje strokovne, zainteresirane in širše javnosti;
- organizirajo in izvajajo družbene akcije, sodelujejo z mediji, izdajajo publikacije idr.
MINUS
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur.l. RS, št. 16/08.
[2] Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO), Ur. l. RS, št. 93/07.
[3] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[4] Dostopno preko: http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/, 19. 11. 2015.
[5] Dostopno preko: http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/, 19. 11. 2015.
[6]  Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO), Ur. l. RS, št. 93/07.
[7] Dostopno na spletni strani Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/programi_socialnega_varstva/varne_hise/, 27. 6. 2014.
[8] Horvat, D. (2014) Seznam organizacij, ki nudijo specializirano psihosocialno pomoč žrtvam nasilja in osebam, ki povzročajo nasilje, ter umik na varno. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 264–79. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.