Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se nasilje nad ženskami zaradi spola lahko prizna kot oblika pregona v pomenu drugega odstavka točke A 1. člena Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in kot oblika resne škode, ki omogoča dopolnilno/pomožno zaščito.

2. Pogodbenice zagotovijo, da se vsaka okoliščina navedene konvencije razlaga z vidika spola in da kadar bi do pregona prišlo zaradi ene ali več teh okoliščin, prosilcu prizna status begunca v skladu z ustreznimi veljavnimi instrumenti.

3. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da se za prosilce za azil oblikujejo sprejemni postopki, podporne storitve, smernice in azilni postopki, vključno z določitvijo statusa begunca in prošnjo za mednarodno zaščito, ki upoštevajo vidik spola.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 60. člena Prošnje za azil zaradi spola
Primerjava med državami 60. člena Prošnje za azil zaradi spola
VPRAŠANJA
 
a. Ali je država ratificirala Konvencijo iz leta 1951 o statusu beguncev in dodaten protokolu iz leta 1967?
Odgovor: 2. odstavek 26. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ)1 določa dejanja preganjanja v skladu s 1A. členom Ženevske konvencije, vendar ne vključuje nasilja nad ženskami zaradi spola. Dopolnitev Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ) bi bila potrebna tudi zaradi zagotovitve zahteve 2. odstavka: Pogodbenice zagotovijo, da se vsaka okoliščina navedene Konvencije razlaga z vidika spola in da kadar bi do pregona prišlo zaradi ene ali več teh okoliščin, prosilcu prizna status begunca v skladu z ustreznimi veljavnimi instrumenti2.
PLUS
a. Ali je država ratificirala Konvencijo iz leta 1951 o statusu beguncev in dodaten protokolu iz leta 1967?
Odgovor: 2. odstavek 26. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ)1 določa dejanja preganjanja v skladu s 1A. členom Ženevske konvencije, vendar ne vključuje nasilja nad ženskami zaradi spola. Dopolnitev Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ) bi bila potrebna tudi zaradi zagotovitve zahteve 2. odstavka: Pogodbenice zagotovijo, da se vsaka okoliščina navedene Konvencije razlaga z vidika spola in da kadar bi do pregona prišlo zaradi ene ali več teh okoliščin, prosilcu prizna status begunca v skladu z ustreznimi veljavnimi instrumenti2.

V šestem odstavku 27. člena ZMZ se doda nov tretji stavek, ki se glasi:
Pri določitvi pripadnosti posebni družbeni skupini ali opredelitvi značilnosti takšne skupine, je treba upoštevati vidike, povezane s spolom, vključno s spolno identiteto.
Tudi sprejemne postopke, podporne storitve, smernice in azilne postopke, vključno z določitvijo statusa begunca in prošnjo za mednarodno zaščito, bi bilo potrebno oblikovati tako, da se upošteva vidik spola3.
MINUS
b. Ali je kakšna oblika nasilja nad ženskami kot je opredeljena v Konvenciji priznana kot podlaga za pridobitev statusa begunke/begunca? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite.
Odgovor: Upošteva se, da so žrtve kaznivih dejanj nasilja v družini ali žrtve trgovine z ljudmi.

Na nacionalni ravni obstajajo Standardni operativni postopki, katerih namen je omogočiti skupno delovanje vseh akterjev pri preprečevanju spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola in ukrepanja v takih primerih (Standardnih operativnih postopkov za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola).
PLUS
b. Ali je kakšna oblika nasilja nad ženskami kot je opredeljena v Konvenciji priznana kot podlaga za pridobitev statusa begunke/begunca? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite.
Odgovor: Upošteva se, da so žrtve kaznivih dejanj nasilja v družini ali žrtve trgovine z ljudmi.

Na nacionalni ravni obstajajo Standardni operativni postopki, katerih namen je omogočiti skupno delovanje vseh akterjev pri preprečevanju spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola in ukrepanja v takih primerih (Standardnih operativnih postopkov za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola).

Standardne operativne postopke so v letu 2008 podpisali predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje, Regionalnega predstavništva UNHCR v Budimpešti, Društva Ključ - Centra za boj proti trgovini z ljudmi, Društva za nenasilno komunikacijo, Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, Pravno-informacijskega centra ter Slovenske filantropije. Za preprečevanje spolnega nasilja in nasilja po spolu je bila na podlagi Standardnih operativnih postopkov ustanovljena delovna skupina. V primerih spolnega nasilja in nasilja po spolu je v okviru Standardnih operativnih postopkov osebi nudena celostna obravnava, ki vsebuje tudi mehanizme za njeno zaščito, kot npr: nudenje posebne psihološke ali psihiatrične pomoči, lahko je oseba premeščena iz azilnega doma v varni prostor...4.
MINUS
c. V skladu z notranjim pravom, ali se lahko merilo "utemeljen strah pred preganjanjem", "utrpljena škoda" iz Konvencije beguncev tolmači/uporabi za primere nasilja na podlagi spola? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, pojasnite.
Odgovor: Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ)1 v 26. členu opisuje lastnosti dejanj preganjanja, ki so lahko podlaga za priznanje zaščite, pri čemer krog naštetih lastnosti ni zaprt, torej je eksemplifikativen.5
PLUS
c. V skladu z notranjim pravom, ali se lahko merilo "utemeljen strah pred preganjanjem", "utrpljena škoda" iz Konvencije beguncev tolmači/uporabi za primere nasilja na podlagi spola? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, pojasnite.
Odgovor: Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ)1 v 26. členu opisuje lastnosti dejanj preganjanja, ki so lahko podlaga za priznanje zaščite, pri čemer krog naštetih lastnosti ni zaprt, torej je eksemplifikativen.5

Dejanja preganjanja po tem členu in v skladu s 1A. členom Ženevske konvencije so predvsem:
-       dejanja fizičnega ali psihičnega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja;
-       pravni, upravni, policijski ali sodni ukrepi, ki so sami po sebi diskriminatorni ali izvedeni na diskriminatoren način;
-       pregon ali kazen, ki je nesorazmerna ali diskriminatorna;
-       nedostopnost sodnega varstva, ki ima za posledico nesorazmerno ali diskriminatorno kazen;
-       pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena tega zakona;
-       dejanja, ki so povezana s spolom ali usmerjena na otroke.5
MINUS
d. Ali se postopki sprejema prosilk/prosilcev za azil razlikujejo na osnovi spola? Na primer, ali obstajajo kazalniki, ki prepoznajo nasilje nad ženskami v zgodnji fazi; ali so moški in ženske ločeni ali se lahko prostori zaklenejo, itd.? Ali postopek sprejemanja za azil upošteva vidik spola? Ali obstajajo podporne storitve, kot so psihosocialni ali svetovalni centri, zdravstvena oskrba, itd.? Ali so sprejete smernice in ukrepi z vidika spola za ravnanje s prosilkami/prosilci za azil?
Odgovor: Obravnava žensk v postopku priznanja mednarodne zaščite poteka tako, da se upošteva položaj in okoliščine, v katerih se le-te nahaja. Sprejem prošnje lahko na željo prosilke vodi oseba ženskega spola, prav tako je tudi s prisotnostjo tolmača. Na željo prosilke je pri postopku navzoč tolmač ženskega spola. Samske ženske so nastanjene na poseben oddelek, ki je ločen od drugih oddelkov. V primeru, da je ženska žrtev posilstva, mučenja ali drugih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja jim je nudena posebna nega, skrb in obravnava6.
PLUS
d. Ali se postopki sprejema prosilk/prosilcev za azil razlikujejo na osnovi spola? Na primer, ali obstajajo kazalniki, ki prepoznajo nasilje nad ženskami v zgodnji fazi; ali so moški in ženske ločeni ali se lahko prostori zaklenejo, itd.? Ali postopek sprejemanja za azil upošteva vidik spola? Ali obstajajo podporne storitve, kot so psihosocialni ali svetovalni centri, zdravstvena oskrba, itd.? Ali so sprejete smernice in ukrepi z vidika spola za ravnanje s prosilkami/prosilci za azil?
Odgovor: Obravnava žensk v postopku priznanja mednarodne zaščite poteka tako, da se upošteva položaj in okoliščine, v katerih se le-te nahaja. Sprejem prošnje lahko na željo prosilke vodi oseba ženskega spola, prav tako je tudi s prisotnostjo tolmača. Na željo prosilke je pri postopku navzoč tolmač ženskega spola. Samske ženske so nastanjene na poseben oddelek, ki je ločen od drugih oddelkov. V primeru, da je ženska žrtev posilstva, mučenja ali drugih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja jim je nudena posebna nega, skrb in obravnava6.

Podlaga za to prakso je dogovor "Standardni operativni postopki za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola", ki je bil sklenjen med državo in nevladnimi organizacijami v letu 2008. Praksa je bila prvotno namenjena primerom spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola, vendar se sestanek dejansko skliče v vseh primerih, ko je potrebna obravnava ranljivih oseb s posebnimi potrebami, vključno z žrtvami trgovine z ljudmi7.
MINUS
[1] Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ), Ur. l. RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 98/11 - odl. US, 83/12, 111/13 in 114/13 - odl. US.
[2] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[3] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[4] Dopis Ministrstva za notranje zadeve, Potočnik N. (2015) na naša vprašanja v zvezi s temi zadevami.
[5] Bervar Sternad, K. (2016) Odgovori na vprašanja glede Istanbulske konvencije. Interno gradivo. 
[6] Dopis Ministrstva za notranje zadeve, Potočnik N. (2015) na naša vprašanja v zvezi s temi zadevami.
[7] Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC ob sodelovanju Nacionalne kontaktne točke Evropske migracijske mreže v Republiki Sloveniji in Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije (2013) Identifikacija žrtev trgovine z ljudmi v postopkih mednarodne zaščite in postopkih prisilnega vračanja - Nacionalni prispevek Slovenije.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.