Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da so žrtvam vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, na voljo ustrezni ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti.

2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da so ustrezni ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti iz prejšnjega odstavka:
– na voljo za takojšnjo zaščito in brez nepotrebnih finančnih ali upravnih bremen za žrtev;
– izdani za določeno obdobje ali dokler niso spremenjeni ali preklicani;
– kadar je to potrebno, izdani na podlagi ex parte s takojšnjim učinkom;
– na voljo ne glede na druge pravne postopke ali kot njihova dopolnitev;
– lahko uvedeni v naknadnih pravnih postopkih.

3. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se kršitev ukrepov prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti, izdanih v skladu s prvim odstavkom, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi ali drugimi pravnimi sankcijami.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 53. člena Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
Primerjava med državami 53. člena Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
VPRAŠANJA
 
a. Ali obstajajo ukrepi, ki so na voljo za žrtve nasilja nad ženskami, kot so ukrepi prepovedi približevanja ali ukrepi za zaščito? Ali imajo vse žrtve nasilja nad ženskami možnost do teh ukrepov? Prosimo, navedite. Kdo lahko odloča o prepovedi približevanja in o postopku (civilnem, kazenskem, itd.)? Kdo lahko sproži postopek - samo žrtev ali tudi tretja oseba? Prosimo, navedite, vključno z zahtevami, kaj je treba izpolniti za začetek ukrepa prepovedi približevanja. Če bi se ukrep odobrilo v različnih postopkih, ali obstajajo kakršne koli možne povezave med njimi (dostop do informacij, izmenjava informacij)? Prosimo, navedite pravne vire in opredelitve, vključno z vrsto ukrepov, ki so lahko sprejeti (prepoved stika, prepoved vstopa v skupno bivališče, itd.).
Odgovor: Še eden od ukrepov, ki jih predvideva slovenska zakonodaja in lahko spadajo med ukrepe za obvladovanje tveganja ter nujne omejitvene ukrepe, je prepoved približevanja. Najdemo jo v treh različnih zakonih, in sicer v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP)1, Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)2 in v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)3.

Dr. Katja Filipčič4 je pripravila temeljne značilnosti prepovedi približevanja po različnih zakonih:
PLUS
a. Ali obstajajo ukrepi, ki so na voljo za žrtve nasilja nad ženskami, kot so ukrepi prepovedi približevanja ali ukrepi za zaščito? Ali imajo vse žrtve nasilja nad ženskami možnost do teh ukrepov? Prosimo, navedite. Kdo lahko odloča o prepovedi približevanja in o postopku (civilnem, kazenskem, itd.)? Kdo lahko sproži postopek - samo žrtev ali tudi tretja oseba? Prosimo, navedite, vključno z zahtevami, kaj je treba izpolniti za začetek ukrepa prepovedi približevanja. Če bi se ukrep odobrilo v različnih postopkih, ali obstajajo kakršne koli možne povezave med njimi (dostop do informacij, izmenjava informacij)? Prosimo, navedite pravne vire in opredelitve, vključno z vrsto ukrepov, ki so lahko sprejeti (prepoved stika, prepoved vstopa v skupno bivališče, itd.).
Odgovor: Še eden od ukrepov, ki jih predvideva slovenska zakonodaja in lahko spadajo med ukrepe za obvladovanje tveganja ter nujne omejitvene ukrepe, je prepoved približevanja. Najdemo jo v treh različnih zakonih, in sicer v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP)1, Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)2 in v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)3.

Dr. Katja Filipčič4 je pripravila temeljne značilnosti prepovedi približevanja po različnih zakonih:

Pravna podlaga Kdo predlaga izrek prepovedi Kdo odredi ukrep Trajanje Posledice kršitve
Zakon o kazenskem postopku državni tožilec oz. tožilka preiskovalni sodnik oz. sodnica dokler ni končan kazenski postopek, največ pa 2 leti in 3 mesece odreditev pripora
Zakon o nalogah in pooblastilih policije policija ga izda po uradni dolžnosti policist oz. policistka za 48 ur, podaljšanje preiskovalni sodnik oz. sodnica do 70 dni denarna kazen, pridržanje
Zakon o preprečevanju nasilja v družini žrtev nasilja sodnik oz. sodnica v nepravdnem postopku do 1 leta denarna kazen


Ukrep prepovedi približevanja najpogosteje izreka policija5. V letu 2013 sprejeti Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) je dopolnil policijsko pooblastilo v primerih odreditve prepovedi približevanja tudi s pridržanjem kršitelja, ki ne spoštuje takšne prepovedi (60. člen, in 61. člen):

60. člen – Prepoved približevanja
(1) Če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku, in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju v smislu določb kazenskega zakonika in zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: kršitelj), kar policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno delo, smejo policisti odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), ki je kršitelj namerno ne sme prekršiti. Kot kraj se določi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar kršitelja policisti posebej opozorijo.
(2) Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi policist tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, v policijskem postopku z njim takoj izreče ustno odredbo, naknadno pa v roku, ki ne sme biti daljši od šestih ur, vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Pisna odredba mora vsebovati podatke o kršitelju, zoper katerega je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), odrejeni ukrep (ukrep zajema tudi določitev razdalje od kraja oziroma osebe, na kateri se kršitelj ne sme gibati, vendar sme biti ta razdalja največ dvesto metrov), opis ogrožanja (način, obseg, trajanje), utemeljitev razlogov za odrejeni ukrep (prejšnji ukrepi policije, trajajoče ali prejšnje grdo ravnanje in podobno) in navedbo, da bo odredba po uradni dolžnosti posredovana v sodno presojo. Policist pozove kršitelja, naj mu pove naslov, kjer mu bo možno vročiti pisno odredbo. Če policist kršitelja ne najde na navedenem naslovu ali naslova noče povedati, mu odredbo vroči tako, da jo pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje, na kar kršitelja ob izreku ustne prepovedi posebej opozori.
(3) Kršitelj, ki mu je izrečena prepoved približevanja, mora kraj oziroma območje prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Ob neupoštevanju odredbe policist kršitelja odstrani s kraja. O izrečenem ukrepu policija takoj obvesti krajevno pristojni center za socialno delo, ki oškodovanca seznani z organizacijami, ki so mu na voljo za materialno in nematerialno pomoč in mu na njegovo željo omogoči stik s takšno organizacijo. Če je kraj, ki se mu kršitelj ne sme približati, tudi vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga obiskuje otrok ali mladoletnik, ki je oškodovanec, policija seznani odgovorno osebo vzgojno-izobraževalnega zavoda o trajanju prepovedi približevanja oziroma o ostalih podatkih iz odredbe iz drugega odstavka tega člena, ki so pomembni za zaščito otroka ali mladoletnika.
(4) Policija z odredbo iz drugega odstavka tega člena izreče prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur in jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. Če prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi preiskovalni sodnik potrdi, lahko ukrep izreče za čas do deset dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija. Zoper odločbo preiskovalnega sodnika je v treh dneh dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik vroči odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Pritožba zoper odločbo preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve. Določbe o vročanju odločbe preiskovalnega sodnika veljajo tudi za vročitev odločbe zunajobravnavnega senata.
(5) Postopek izvedbe prepovedi približevanja podrobneje predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, in ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve.
(6) Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi izvaja policija, ki kršitelja, zalotenega na območju prepovedi približevanja, takoj odstrani s tega območja. Policija o ugotovljenih kršitvah izrečene prepovedi približevanja takoj ustno obvesti preiskovalnega sodnika.
(7) Kršitelj, ki kljub izrečeni globi zaradi kršitve prepovedi približevanja ponovno krši odrejeno prepoved, se pridrži po določbah tega zakona.

61. člen – Podaljšanje prepovedi približevanja
Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku desetih dni, za katere je bila izrečena prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko oškodovanec tri dni pred iztekom ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa iz prejšnjega člena do 60 dni. Če so izpolnjeni zakonski pogoji, preiskovalni sodnik do izteka ukrepa izda odločbo, s katero podaljša prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Zoper to odločbo je v treh dneh dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik pošlje odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča.

Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) je podlaga Pravilniku o prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju6. Pravilnik določa postopek izvedbe ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju7.

Policijsko pooblastilo prepovedi približevanja je bilo uveljavljeno leta 2003 s spremembo in dopolnitvijo Zakona o policiji, v praksi pa so policisti pričeli izrekati ukrep po uveljavitvi podzakonskega predpisa, septembra 2004. V praksi so se pri izvajanju navedenega pooblastila pokazale določene pomanjkljivosti, ki so bile upoštevane pri pripravi nove policijske zakonodaje. Tako je Zakon o nalogah in pooblastilih policije z vidika varstva žrtev kaznivih dejanj pomembno nadgradil navedeno policijsko pooblastilo. Po tem zakonu smejo policistke in policisti kršitelju ukrep izreči ne zgolj in samo na kraju, kjer je bilo dejanje storjeno, ampak ga lahko izrečejo kršitelju takoj, ko ga ujamejo, ne glede na kraj. Minimalna razdalja, do katere se sme kršitelj približati žrtvi, ni več določena, saj je praksa pokazala, da je namen ukrepa dosežen že, če se kršitelju določi manjša razdalja od prej minimalno določene8.

Prav tako je bila odpravljena praznina, ki je nastala po uveljavitvi Zakona o prekrških iz leta 2011. V starem Zakonu o policiji je 6. odstavek 39.a člena predvideval, da se kršitelja, ki kljub izrečeni globi zaradi kršitve prepovedi še vedno krši odrejeni ukrep, privede k sodnici ali sodniku za prekrške, kar je bilo skladno z določili takrat veljavnega Zakona o prekrških. Ker se po uveljavitvi novega Zakona o prekrških9 praviloma odloča o prekrških v hitrem postopku pri prekrškovnem organu, kršiteljev ni mogoče privesti v postopek na sodišče, saj sodišče ni stvarno pristojno za obravnavo takega prekrška. Zato je določeno, da policistka ali policist kršitelja, ki ponovno krši prepoved približevanja, pridrži po določbah tega zakona, hkrati pa mu za prekršek izreče predpisano globo. Z novo določbo se ukrep zaostruje oziroma je dana pravna podlaga, da bo ukrep sploh učinkovit in bo dosegel namen. Dodana je pravna podlaga za seznanitev odgovorne osebe vzgojno-izobraževalnih zavodov o trajanju prepovedi približevanja oziroma o ostalih podatkih, ki so pomembni za zaščito otroka, mladoletnice ali mladoletnika v primerih, če je kraj, ki se mu kršitelj ne sme približati, tudi vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga obiskuje otrok, mladoletnica ali mladoletnik, ki je oškodovanka ali oškodovanec10.

Raziskava dr. Katje Filipčič iz leta 201111 je med drugim pokazala, da narašča število primerov nasilja v družini, ki jih institucije zaznajo, prepoznajo in obravnavajo. V delu, kjer analizira izrečene ukrepe prepovedi približevanja, so uporabljeni ukrepi v letu 2009. Leta 2009 je bilo izrečenih 1121 ukrepov prepovedi približevanja, v analizo pa je bilo zajetih 198 izrečenih ukrepov (87 na področju Policijske uprave Novo mesto in 111 na področju Policijske uprave Ljubljana). Temeljne značilnosti nasilja v družini so bile v analiziranih zadevah naslednje:
- v 77 % primerov je nasilje prijavila sama žrtev, 10 % so prijavili sorodnice ali sorodniki žrtve, le 3 % primerov so prijavile institucije (CSD in zdravstvene institucije).
- Ob prijavi nasilnega dogodka so vse žrtve navajale, da nasilje traja »že dlje časa« ali »več let«, malo pa jih je konkretneje opredelilo trajanje doživljanja nasilja.
- 97 % storilcev je bilo moških, 3 % žensk. Vse ženske povzročiteljice nasilja, zajete v analizo, so izvajale nasilje nad starši (v enem primeru nad taščo), v nobenem primeru nad partnerjem.
- Med povzročitelji nasilja jih je bila polovica mlajših od 40 let, 3 % je bilo starejših od 70 let (med njimi je bila tudi invalidna oseba), 1 % pa je bil mladoletnih, ki so bili vedno nasilni do svojih staršev.
- Z vidika odnosa med storilcem in žrtvijo so bile ugotovitve naslednje: med žrtvami so prevladovale žene in izvenzakonske partnerice povzročitelja nasilja (48 %), 19 % žrtev je bilo staršev povzročitelja, skupino 20 % pa so predstavljali otroci povzročitelja (med katerimi so prevladovali mladoletni otroci).
- 52 % povzročiteljev nasilja je prekomerno uživalo alkohol oziroma so bili vinjeni v času nasilnega dogodka.
- Ukrep prepovedi približevanja je bil izdan v 28 % primerih zaradi izvajanja psihičnega nasilja (prevladovale so grožnje), v 72 % pa zaradi fizičnega nasilja.

Kot neustrezna se je skozi raziskavo pokazala (neenotna) praksa policije pri pridržanju na dveh nivojih12:
1. Neustrezna je praksa v primerih, ko policija najprej ustno izreče ukrep prepovedi približevanja, nato pa (ali istočasno z izrekom) praviloma zaradi nadaljevanja z grožnjami storilcu odredi še pridržanje. Če storilec ob prihodu policistk in policistov nadaljuje z nasilnim vedenjem, je treba najprej odrediti pridržanje, šele po prenehanju pridržanja pa mu izreči ukrep prepovedi približevanja.
2. Analiza zadev je tudi pokazala, da policistke in policisti pridržanje odredijo po različnih temeljih: ali po 2. odstavku 109. člena Zakona o prekrških ali po 2. odstavku 157. člena ZKP. Ob tem je treba poudariti, da je bilo pridržanje po po 2. odstavku 109. člena Zakona o prekrških odrejeno tudi, če so policistke in policisti dejanje kvalificirali kot kaznivo dejanje. Takšno ravnanje ni ustrezno. Če je storilec ob prihodu policistov vinjen in nadaljuje z grožnjami oškodovanki ali oškodovancu, ga je po 2. odstavku 109. člena Zakona o prekrških mogoče pridržati le, če je bil zaloten pri storitvi prekrška in ne kaznivega dejanja. V primeru kvalifikacije dejanja kot kaznivega dejanja pa je mogoče takšnega storilca pridržati le po ZKP.

V obdobju od leta 2005 do leta 2010 je bilo skupno izrečenih 3.694 ukrepov prepovedi približevanja. Filipčič pravi, da podatki kažejo, da policija zaščiti žrtve s tem ukrepom v skoraj polovici odkritih primerov nasilja v družini. Nadalje je analiza izrečenih ukrepov prepovedi približevanja s strani policije pokazala, da je bilo 97 % storilcev moških, žrtve so bile najpogosteje žene in izvenzakonske partnerice povzročitelja (48 %), sledijo jim starši povzročitelja nasilja (19 %), mladoletni otroci (15 %), bivše partnerke in partnerji (7 %), polnoletni otroci (5 %) in ostali sorodniki oz. sorodnice (6 %). V 28 % zadev je policija izrekla prepoved približevanja zaradi psihičnega nasilja (različnih oblik groženj), ki mu ni bilo pridruženo tudi fizično nasilje. Izrečeni ukrep nadzira policija povprečno dvakrat dnevno. Delež kršitev ukrepov upada. V letu 2009 je ukrep spoštovalo 85 % povzročiteljev nasilja13.

195.a člen Zakona o kazenske postopku (ZKP) predvideva prepoved približanja določenemu kraju ali osebi:
(1) Če so podane okoliščine iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona, vendar je nevarnost, da bo obdolženec uničil sledove kaznivega dejanja, vplival na priče, udeležence ali prikrivalce ali ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, moč odvrniti s prepovedjo približanja obdolženca določenemu kraju ali osebi, uporabi sodišče ta ukrep.
(2) Sodišče določi primerno razdaljo – oddaljenost od določenega kraja ali osebe, ki jo mora obdolženec spoštovati in je namerno ne sme prekoračiti; v nasprotnem primeru lahko sodišče zoper njega odredi pripor. O tej posledici je obdolženca predhodno vselej treba obvestiti.
(3) Če razdaljo – oddaljenost, ki jo mora spoštovati obdolženec, namerno krši z ukrepom varovana oseba, jo lahko sodišče vsakokrat kaznuje z denarno kaznijo iz 78. člena tega zakona.
(4) O ukrepu iz tega člena odloči sodišče z obrazloženim sklepom; obrazložitev mora vsebovati utemeljitev suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, okoliščin iz prvega odstavka tega člena in uporabe tega ukrepa.
MINUS
b. Kakšni so roki za izdajo ukrepa? Ali obstaja rok ali pravilo nujnosti, opredeljeno v pravnem okviru, ali ta zagotovi takojšnjo zaščito? Ali obstajajo finančni stroški, ki jih poravna žrtev ali tretja oseba, ko sproži postopek pridobitve ukrepa za zaščito (sodne takse, dokazi, itd.)? Kakšne dokaze je treba predložiti za izpolnitev zakonskih zahtev? Kako dolgo lahko postopek traja (ena obravnava, ali več)? Ko je odredba izdana, kako dolgo lahko traja?
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a.
b. Kakšni so roki za izdajo ukrepa? Ali obstaja rok ali pravilo nujnosti, opredeljeno v pravnem okviru, ali ta zagotovi takojšnjo zaščito? Ali obstajajo finančni stroški, ki jih poravna žrtev ali tretja oseba, ko sproži postopek pridobitve ukrepa za zaščito (sodne takse, dokazi, itd.)? Kakšne dokaze je treba predložiti za izpolnitev zakonskih zahtev? Kako dolgo lahko postopek traja (ena obravnava, ali več)? Ko je odredba izdana, kako dolgo lahko traja?
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a.
MINUS
c. Ali se lahko izda prepoved približevanja brez navzočnosti storilca? Če je odgovor pritrdilen, navedite, potrebne pogoje. Ali ima oseba, zoper katero je nalog za zaščito izdan, pravico do pritožbe? Če je odgovor pritrdilen, kdo predstavlja drugostopenjski organ? Opišite postopek pritožbe (odgovorni organ, časovni okvir, itd.).
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a.
c. Ali se lahko izda prepoved približevanja brez navzočnosti storilca? Če je odgovor pritrdilen, navedite, potrebne pogoje. Ali ima oseba, zoper katero je nalog za zaščito izdan, pravico do pritožbe? Če je odgovor pritrdilen, kdo predstavlja drugostopenjski organ? Opišite postopek pritožbe (odgovorni organ, časovni okvir, itd.).
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a.
MINUS
d. Ali mora biti predlog ukrepa o zaščiti del drugega postopka (razveze, kazenskega postopka, skrbništva, ipd.), ali se lahko predloži in odobri neodvisno?
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a.
d. Ali mora biti predlog ukrepa o zaščiti del drugega postopka (razveze, kazenskega postopka, skrbništva, ipd.), ali se lahko predloži in odobri neodvisno?
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a.
MINUS
e. Ali je kršitev prepovedi približevanja predmet kazenskih ali drugih pravnih sankcij?
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a.
e. Ali je kršitev prepovedi približevanja predmet kazenskih ali drugih pravnih sankcij?
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a.
MINUS
f. Če je statistika na voljo, navedite število prepovedi približevanja, izdanih v zadnjih dveh letih; če je mogoče, navedite na letni osnovi. Navedite informacije o številu sprejetih ukrepov proti domnevnim storilcem ženskega oziroma moškega spola.
Odgovor: Podatki policije o izrečenih ukrepih prepovedi približevanja kažejo, da so bile žrtve v večini primerov ženske. Statistični podatki o številu žrtev (en ukrep lahko zajame več žrtev nasilja) v primerih izreka prepovedi približevanja po 60. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) v letih 2008 – 2013, pa so naslednji14:
PLUS
f. Če je statistika na voljo, navedite število prepovedi približevanja, izdanih v zadnjih dveh letih; če je mogoče, navedite na letni osnovi. Navedite informacije o številu sprejetih ukrepov proti domnevnim storilcem ženskega oziroma moškega spola.
Odgovor: Podatki policije o izrečenih ukrepih prepovedi približevanja kažejo, da so bile žrtve v večini primerov ženske. Statistični podatki o številu žrtev (en ukrep lahko zajame več žrtev nasilja) v primerih izreka prepovedi približevanja po 60. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) v letih 2008 – 2013, pa so naslednji14:

Leto SKUPAJ žrtve moški žrtve ženske
2008 889 218 671
2009 1.749 393 1.356
2010 1.700 422 1.278
2011 1.728 437 1.291
2012 1.552 374 1.178
2013 1.603 397 1.206
VSI 9.221 2.241 6.980



  2010 2011 2012 2013 2014
Število ukrepov 1080 1034 894 932 1046
Število prekrškov   70 35 68 75
Število razveljavitev 39 40 31 34 30
Delež razveljavitev 3,6 % 3,8 % 3,5 % 3,6 % 2,9 %
Podaljšanje do 10 dni 823 760 642 671 726
Podaljšanje do 60 dni 151 160 160 174 220
Število kršitev ukrepa 307 349 258 306 353
Delež kršitev ukrepa 28,4 % 33,7 % 28,8 % 32,8 % 33,7 %
Pridržanje (ZNPPol-2013) 0 0 0 13 22


Tabela: Prepovedi približevanja po ZNPPol 15
MINUS
[1] Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo in 47/13.
[2] Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Ur. l. RS, št. 15/13.
[3] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08.
[4] Filipčič, K. (2014a) Zakonodaja na področju preprečevanja nasilja v družini v Sloveniji. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 157–74. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
[5] Filipčič, K. (2014a) Zakonodaja na področju preprečevanja nasilja v družini v Sloveniji. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 157–74. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
[6] Pravilniku o prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju, Ur. l. RS 49/2014, 30. 6. 2014.
[7] Filipčič, K. (2014a) Zakonodaja na področju preprečevanja nasilja v družini v Sloveniji. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 157–74. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja
[8] Tretje periodično poročilo Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, maj 2014. Dostopno preko: http://www.vlada.si/delo_vlade/gradiva_v_obravnavi/gradivo_v_obravnavi/?tx_govpapers_pi1[single]=%2FMANDAT13%2FVLADNAGRADIVA.NSF%2F18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%2F59ee5a11f1e46e03c1257ce40039696d%3FOpenDocument&cHash=d3b366eddb730c37f0442cbef659ee88, 13. 6. 2014.
[9] Zakon o prekrških (ZP-1), Ur. l. RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US.
[10] Tretje periodično poročilo Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, maj 2014. Dostopno preko: http://www.vlada.si/delo_vlade/gradiva_v_obravnavi/gradivo_v_obravnavi/?tx_govpapers_pi1[single]=%2FMANDAT13%2FVLADNAGRADIVA.NSF%2F18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%2F59ee5a11f1e46e03c1257ce40039696d%3FOpenDocument&cHash=d3b366eddb730c37f0442cbef659ee88, 13. 6. 2014.
[11] Filipčič, K. (2011) Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in v partnerskih odnosih, 09.2008/02.2011. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
[12] Filipčič, K. (2011) Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in v partnerskih odnosih, 09.2008/02.2011. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
[13] Tretje periodično poročilo Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, maj 2014. Dostopno preko: http://www.vlada.si/delo_vlade/gradiva_v_obravnavi/gradivo_v_obravnavi/?tx_govpapers_pi1[single]=%2FMANDAT13%2FVLADNAGRADIVA.NSF%2F18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%2F59ee5a11f1e46e03c1257ce40039696d%3FOpenDocument&cHash=d3b366eddb730c37f0442cbef659ee88, 13. 6. 2014.
[14] Miklič, N. (2014) Pristojnosti policije na področju preprečevanja nasilja v dužini. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
[15] Podatki posredovani s strani Ministrstva za notranje zadeve, Generalna policijska postaja, z dne 30. 9. 2015.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.