Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pristojni organi pregona nemudoma in ustrezno odzovejo na vse oblike nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, z ustrezno in takojšnjo zaščito žrtev.

2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pristojni organi pregona nemudoma in ustrezno vključijo v preprečevanje vseh oblik nasilja in zaščito pred njimi s področja uporabe te konvencije, vključno z uporabo preventivnih operativnih ukrepov in zbiranjem dokazov.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 50. člena Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
Primerjava med državami 50. člena Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
VPRAŠANJA
 
a. Prosimo, določite pravice in dolžnosti organov pregona v zvezi s primeri nasilja nad ženskami (na primer, ali imajo pravico vstopiti v prostor, kjer je prisotna žrtev, ji dati informacije o pomoči, itd.)? Ali ima policija posebej usposobljen kader za delo z žrtvami? Kakšno je razmerje med moškim in ženskim med zaposlenimi v policiji, tudi na višjih položajih? Kakšna so pravila zbiranja dokazov, zaslišanja (po 258. odstavku Obrazložitvenega poročila)?
Odgovor: Kot piše dr. Filipčič1 je pri nudenju pomoči žrtvam hitrost pri ukrepanju pristojnih organov in organizacij ključnega pomena. In to ne le zaradi varnosti žrtve nasilja, pač pa tudi zato, »da žrtev ne izgubi zaupanja v učinkovitost delovanja organov in organizacij in da povzročitelj nasilja prejme jasno sporočilo, da država njegovega ravnanja ne dopušča. … Zato je Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)2 jasno določil, da morajo primere nasilja obravnavati prednostno pred ostalimi nalogami, ki so jih sicer dolžne izvajati.« ZPND to določa v 1. odstavku 10. člena.

Zakon o kazenskem postopku (ZKP)3 upošteva dolžnost organov pregona, ki jo Konvencija določa za vse oblike nasilja s področja uporabe le-te na splošno za vsa kazniva dejanja, kar pomeni, da ustrezno ureja odzivnost, preprečevanje in zaščito, glede na to določbo (145. člen, 146. člen, 201. člen, 195.a člen), piše PIC4.
PLUS
a. Prosimo, določite pravice in dolžnosti organov pregona v zvezi s primeri nasilja nad ženskami (na primer, ali imajo pravico vstopiti v prostor, kjer je prisotna žrtev, ji dati informacije o pomoči, itd.)? Ali ima policija posebej usposobljen kader za delo z žrtvami? Kakšno je razmerje med moškim in ženskim med zaposlenimi v policiji, tudi na višjih položajih? Kakšna so pravila zbiranja dokazov, zaslišanja (po 258. odstavku Obrazložitvenega poročila)?
Odgovor: Kot piše dr. Filipčič1 je pri nudenju pomoči žrtvam hitrost pri ukrepanju pristojnih organov in organizacij ključnega pomena. In to ne le zaradi varnosti žrtve nasilja, pač pa tudi zato, »da žrtev ne izgubi zaupanja v učinkovitost delovanja organov in organizacij in da povzročitelj nasilja prejme jasno sporočilo, da država njegovega ravnanja ne dopušča. … Zato je Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)2 jasno določil, da morajo primere nasilja obravnavati prednostno pred ostalimi nalogami, ki so jih sicer dolžne izvajati.« ZPND to določa v 1. odstavku 10. člena.

Zakon o kazenskem postopku (ZKP)3 upošteva dolžnost organov pregona, ki jo Konvencija določa za vse oblike nasilja s področja uporabe le-te na splošno za vsa kazniva dejanja, kar pomeni, da ustrezno ureja odzivnost, preprečevanje in zaščito, glede na to določbo (145. člen, 146. člen, 201. člen, 195.a člen), piše PIC4.

Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice5 je leta 2014 izrazil zaskrbljenost zaradi visoke stopnje nasilja v družini v Sloveniji, kljub sprejetju nekaterih dokumentov in ukrepov. Prav tako je izrazil zaskrbljenost zaradi omejene učinkovitosti zaščitnih mehanizmov za žrtve nasilja v družini, vključno s pomanjkljivim uveljavljanjem ukrepov prepovedi približevanja proti povzročiteljem nasilja ter blagim kaznim za povzročitelje nasilja, ki jih izrekajo sodišča.

Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice6 je državo pozval, da sprejme vse učinkovite ukrepe, vključno s potrebnimi spremembami ZPND, da bi preprečila nasilje v družini. Država pogodbenica mora zagotoviti, da so zaščitni mehanizmi, ki so na voljo žrtvam nasilja, učinkovito implementirani, vključno z uveljavljanjem ukrepov prepovedi približevanja, primernim dostopom do varnih hiš za takojšnjo fizično zaščito, določilom o pravni pomoči in zdravstvenimi
storitvami ter odškodninami. Odbor Slovenijo tudi poziva, da intenzivira ukrepe za ozaveščanje javnosti, zagotovi usposabljanja za zaposlene v pravosodnih organih, sodnice in sodnike o resnosti in kazenski naravi nasilja v družini. Prav tako mora država zagotoviti uvajanje primernih sankcij prosti povzročiteljem nasilja.

Po podatkih iz raziskav in po izkušnjah iz prakse dela z žrtvami nasilja so povzročitelji nasilja v družini in v drugih medosebnih odnosih v več kot 90 % moški, žrtve pa so v največji meri ženske. Ženske – žrtve nasilja se praviloma moških povzročiteljev bojijo, izgubijo zaupanje vanje ter občutek varnosti ob njih, ob njih se počutijo manjvredne in v podrejenem položaju, brez nadzora nad svojim telesom in življenjem, prisotni so tudi občutki jeze, razočaranja, žalosti, sovraštva. Zaradi slabih izkušenj z moškim povzročiteljem nasilja, lahko ženska prenese občutke do povzročitelja na druge moške. Posledično imajo mnoge ženske - žrtve nasilja težave z vzpostavljanjem občutkov varnosti in zaupanja do moških. Občutki varnosti in zaupanja so nujni za vzpostavitev zaupnega odnosa z osebo, ki svetuje, zaupni odnos pa je prvi pogoj za uspešno svetovanje žrtvi nasilja. Občutki varnosti in zaupanja so zelo pomembni tudi že prej, v času, ko se ženska – žrtev nasilja še odloča ali bi in kje bi poiskala pomoč, da bo pripravljena in da bo zmogla spregovoriti o nasilju, ki ga je preživela. Poleg tega ženske - žrtve nasilja dostikrat potrebujejo svetovalni pogovor zaradi zelo intimnih težav, zato se mnoge ženske o tem ne želijo pogovarjati z moškim, oziroma se ne bi zmogle pogovarjati z moškim, ker jih naj ne bi razumeli ali naj jih ne bi podpirali. Posebno težavo predstavlja izkušnja spolnega nasilja pri ženskah – v teh primerih še prej prihaja do prenosa simbola moškega kot agresorja iz povzročitelja nasilja na druge moške. Izkušnje kažejo, da ženske - žrtve posilstva raje izberejo svetovalke ženskega spola, predvsem v akutni fazi krize, morda zato, ker predvidevajo, da jim lahko ženska ponudi sočutje in razumevanje v tej situaciji7.

Dne, 6. 3. 2014 je bilo v policiji zaposlenih 2.011 žensk, kar predstavlja 24,24 % vseh zaposlenih. Glede na vrsto delovnega mesta jih je 1.108 na delovnih mestih pooblaščenih uradnih oseb ali policistk, 903 pa na strokovno-tehničnih delovnih mestih. Večina izmed 1.108 pooblaščenih uradnih oseb naloge opravlja na policijskih postajah na lokalni ravni, in sicer na delovnih mestih komandirke (2), pomočnice komandirja (11), vodje policijskega okoliša (20), kriminalistke (37), ostalih delovnih mestih policistk (524) ter policistke - nadzornice državne meje (162). Na regionalni ravni, to so policijske uprave, je zaposlenih skupaj 133 žensk, od tega največ v sektorjih kriminalistične policije (91) in v operativno-komunikacijskih centrih (18).V generalni policijski upravi na državni ravni je zaposlenih skupaj 219 žensk, od tega največ v Upravi kriminalistične policije (79), Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (36), Upravi uniformirane policije in Službi generalnega direktorja policije (po 22) ter v Policijski akademiji in Centru za varovanje in zaščito (po 21). Med strokovno-tehničnimi delovnimi mesti predstavljajo največji delež delovna mesta administratork in poslovnih sekretark (532), delovna mesta, povezana z vzdrževanjem materialno-tehničnih sredstev (240), in delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge v zvezi s finančnim poslovanjem (61)8.

Ob vloženi prijavi nasilja v družini policija9 izvaja vrsto različnih ukrepov, vendar je ukrepanje odvisno od vsakega primera posebej.

Glede zbiranje obvestil in dokazov so poleg zaščitnih in varovalnih ukrepov policije zelo pomembna naslednja opravila policistov, namenjena zbiranju informacij in dokazil o nasilnih dogodkih10:
- spraševanje žrtve o nasilju (čas, kraj in opis posameznih nasilnih dogodkov), njenem doživljanju nasilja, tudi o njenih potrebah v nadaljnjem postopku,
- spraševanje o družinski dinamiki (opis skupnega življenja, medsebojni odnos ipd.),
- pridobivanje informacij o ljudeh, ki kaj vedo o nasilju v družini oziroma nad žrtvijo, nad otroki, njihove pripovedi o nasilnih dogodkih in pogovori z njimi,
- zbiranje materialnih dokazov in opravljanje ogledov prebivališč,
- izvajanje hišnih in osebnih preiskav, zasegi različnih predmetov, s katerimi je bilo storjeno nasilno kaznivo dejanje, fotografiranje vidnih telesnih poškodb (ob soglasju žrtve), pridobivanje podatkov o zdravniški pomoči žrtvi (o telesnih poškodbah in duševni stiski),
- omejitev gibanja (prijetje) osumljenca in policijsko pridržanje do največ 48 ur,
- izrek policijske prepovedi približevanja,
- fotografiranje osumljenca, odvzem njegovih prstnih odtisov in vzorca sline za DNK-analizo,
- policijsko zaslišanje osumljenca,
- vložitev kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja,
- v hujših primerih tudi privedba osumljenca pred preiskovalnega sodnika, ki odloča o nadaljnjem postopku in lahko zoper njega odredi pripor.

Policija sodeluje z drugimi institucijami pri prijavi nasilja v družini, spolni zlorabi otrok oziroma ob zaznavi, da je ogrožen otrok, mladoletnik ali oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, policija obvesti CSD, ki (lahko) uvede lasten postopek v skladu s svojimi pristojnostmi. CSD sklicujejo timske sestanke, ki se jih zaradi pomoči žrtvi in zbiranja dokazil o nasilju v družini udeležijo policisti. Policija sodeluje še z zdravstvenimi službami, svetovalnimi centri, terapevtskimi ustanovami, vzgojno-izobraževalnimi zavodi (šole, vrtci), nevladnimi organizacijami, državnim tožilstvom, upravnimi enotami in drugimi, ki lahko žrtvi kakor koli pomagajo.

Zakon o kazenskem postopku11 upošteva dolžnost organov pregona, ki jo Konvencija določa za vse oblike nasilja s področja uporabe le-te na splošno za vsa kazniva dejanja, kar pomeni, da ustrezno ureja odzivnost, preprečevanje in zaščito, glede to določbo (145. člen, 146. člen, 201. člen, 195.a člen)12.

V letu 2013 je bil sprejet Zakon o nalogah in pooblastilih policije13, ki je dopolnil policijsko pooblastilo v primerih odreditve prepovedi približevanja tudi s pridržanjem kršitelja oziroma kršiteljice, ki ne spoštuje takšne prepovedi (60. člen, prepoved približevanja in 61. člen, podaljšanje prepovedi približevanja)14:

60. člen
(1) Če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku, in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju v smislu določb kazenskega zakonika in zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: kršitelj), kar policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno delo, smejo policisti odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), ki je kršitelj namerno ne sme prekršiti. Kot kraj se določi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar kršitelja policisti posebej opozorijo.
(2) Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi policist tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, v policijskem postopku z njim takoj izreče ustno odredbo, naknadno pa v roku, ki ne sme biti daljši od šestih ur, vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Pisna odredba mora vsebovati podatke o kršitelju, zoper katerega je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), odrejeni ukrep (ukrep zajema tudi določitev razdalje od kraja oziroma osebe, na kateri se kršitelj ne sme gibati, vendar sme biti ta razdalja največ dvesto metrov), opis ogrožanja (način, obseg, trajanje), utemeljitev razlogov za odrejeni ukrep (prejšnji ukrepi policije, trajajoče ali prejšnje grdo ravnanje in podobno) in navedbo, da bo odredba po uradni dolžnosti posredovana v sodno presojo. Policist pozove kršitelja, naj mu pove naslov, kjer mu bo možno vročiti pisno odredbo. Če policist kršitelja ne najde na navedenem naslovu ali naslova noče povedati, mu odredbo vroči tako, da jo pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje, na kar kršitelja ob izreku ustne prepovedi posebej opozori.
(3) Kršitelj, ki mu je izrečena prepoved približevanja, mora kraj oziroma območje prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Ob neupoštevanju odredbe policist kršitelja odstrani s kraja. O izrečenem ukrepu policija takoj obvesti krajevno pristojni center za socialno delo, ki oškodovanca seznani z organizacijami, ki so mu na voljo za materialno in nematerialno pomoč in mu na njegovo željo omogoči stik s takšno organizacijo. Če je kraj, ki se mu kršitelj ne sme približati, tudi vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga obiskuje otrok ali mladoletnik, ki je oškodovanec, policija seznani odgovorno osebo vzgojno-izobraževalnega zavoda o trajanju prepovedi približevanja oziroma o ostalih podatkih iz odredbe iz drugega odstavka tega člena, ki so pomembni za zaščito otroka ali mladoletnika.
(4) Policija z odredbo iz drugega odstavka tega člena izreče prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur in jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. Če prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi preiskovalni sodnik potrdi, lahko ukrep izreče za čas do deset dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija. Zoper odločbo preiskovalnega sodnika je v treh dneh dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik vroči odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Pritožba zoper odločbo preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve. Določbe o vročanju odločbe preiskovalnega sodnika veljajo tudi za vročitev odločbe zunajobravnavnega senata.
(5) Postopek izvedbe prepovedi približevanja podrobneje predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, in ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve.
(6) Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi izvaja policija, ki kršitelja, zalotenega na območju prepovedi približevanja, takoj odstrani s tega območja. Policija o ugotovljenih kršitvah izrečene prepovedi približevanja takoj ustno obvesti preiskovalnega sodnika.
(7) Kršitelj, ki kljub izrečeni globi zaradi kršitve prepovedi približevanja ponovno krši odrejeno prepoved, se pridrži po določbah tega zakona.

61. člen
Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku desetih dni, za katere je bila izrečena prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko oškodovanec tri dni pred iztekom ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa iz prejšnjega člena do 60 dni. Če so izpolnjeni zakonski pogoji, preiskovalni sodnik do izteka ukrepa izda odločbo, s katero podaljša prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Zoper to odločbo je v treh dneh dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik pošlje odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča.

Ministrstvo za notranje zadeve je ključni vir podatkov o razširjenosti nasilja nad ženskami. Po podatkih ministrstva je policija v obdobju od leta 2008 do leta 2012 izdala 4.682 ukrepov prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Največ ukrepov prepovedi približevanja je bilo izdanih leta 2009 in sicer 1.121, najmanj 556 pa leta 200815.

ZPND v 18. členu, Varovanje življenja in zagotavljanje osebne varnosti žrtve, navaja:
Policija varuje življenje in zagotavlja osebno varnost žrtve v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje policije. Na prošnjo žrtve policija zagotovi žrtvi varnost ob vstopu v stanovanjske prostore, v katerih prebiva, da lahko iz njih vzame stvari, ki so potrebne za zagotavljanje njenih osnovnih življenjskih potreb in osnovnih življenjskih potreb njenih otrok.
MINUS
b. Kakšne ukrepe lahko sprejmejo organi pregona, da bi zaščitili žrtve in preprečili nasilje nad ženskami?
Odgovor: Glejte odgovor pod 52. členom, vprašanje a.
b. Kakšne ukrepe lahko sprejmejo organi pregona, da bi zaščitili žrtve in preprečili nasilje nad ženskami?
Odgovor: Glejte odgovor pod 52. členom, vprašanje a.
MINUS
[1] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[2] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08.
[3] Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo in 47/13.
[4] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[5] Committee on Economic, Social and Cultural Rights (2006) Consideration of reports submitted by states parties under Articles 16 and 17 of the covenant: Slovenia, Concluding observations, E/C.12/SVN/CO/125, January 2006. Dostopno preko: http://docstore.ohchr.org/SelfServices/FilesHandler.ashx?enc=4slQ6QSmlBEDzFEovLCuWx8AhHloWaPQKfnd2BAOkQNx%2f5m6lpZ6IDSVftSCnrAUeG4hSjxPHFxb4OdxOkDl%2ffCkIkGmhwwEP9%2fIVVVNK8JlYFzoKi6dLCv0TbkBJyrP, 20. 6. 2014.
[6] Committee on Economic, Social and Cultural Rights (2006) Consideration of reports submitted by states parties under Articles 16 and 17 of the covenant: Slovenia, Concluding observations, E/C.12/SVN/CO/125, January 2006. Dostopno preko: http://docstore.ohchr.org/SelfServices/FilesHandler.ashx?enc=4slQ6QSmlBEDzFEovLCuWx8AhHloWaPQKfnd2BAOkQNx%2f5m6lpZ6IDSVftSCnrAUeG4hSjxPHFxb4OdxOkDl%2ffCkIkGmhwwEP9%2fIVVVNK8JlYFzoKi6dLCv0TbkBJyrP, 20. 6. 2014.
[7] Pripravili na Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, dne 30. 5. 2014.
[8] Da nastane blazinica tolažbe, je potrebnih dva tisoč šivov in veliko dobre volje, Sporočila za javnost, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. Dostopno preko: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-javnost/72083-da-nastane-blazinica-tolabe-je-potrebnih-dva-tiso-ivov-in-veliko-ljubezni?tmpl=component&print=1&page=&lang=, 22. 6. 2014.
[9] Spletna stran policije, več o tem dostopno preko: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/182-kriminaliteta/67753-dejavnosti-policije-ob-vloeni-prijavi, 20. 6. 2014.
[10] Spletna stran policije, več o tem dostopno preko: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/182-kriminaliteta/67753-dejavnosti-policije-ob-vloeni-prijavi, 20. 6. 2014.
[11] Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo in 47/13.
[12] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[13] Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Ur. l. RS, št. 15/13.
[14] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[15] Peto in šesto periodično poročilo Republike Slovenije o uresničevanju določil Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (2014). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.