|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2016 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost |
|
1. Pogodbenice se vzdržijo vsakega nasilnega dejanja nad ženskami in zagotavljajo, da državni organi, uradniki, uslužbenci, institucije in drugi akterji, ki delujejo v imenu države, delujejo v skladu s to obveznostjo. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za uresničevanje dolžne skrbnosti za preprečevanje, preiskovanje, kaznovanje in povrnitev škode za nasilna dejanja, ki so zajeta v področje uporabe te konvencije in so jih zagrešili nedržavni akterji. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 5. člena Obveznosti države in dolžna skrbnost | ||
| Primerjava med državami 5. člena Obveznosti države in dolžna skrbnost | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstajajo opredelitve nasilja nad ženskami in nasilja v družini in na kakšno državno obveznost se navezujejo? Ali gre za pozitivno obveznost - preprečevanje, preiskovanje, kaznovanje in zagotavljanje povračila škode žrtvam z dolžno skrbnostjo (varovanje žrtev teh dejanj s strani nedržavnih akterjev) ali negativno obveznost - da se vzdrži teh ukrepov, ko deluje v imenu države? |
|
Odgovor: Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A)1 se je spremenila formulacija 6. člena, ki govori o dolžnosti prijave, in sicer drugi odstavek. Po novem so v dolžnost prijave vključeni tudi socialni zavodi, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih. 6. člen (dolžnost prijave) (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
| a. Ali obstajajo opredelitve nasilja nad ženskami in nasilja v družini in na kakšno državno obveznost se navezujejo? Ali gre za pozitivno obveznost - preprečevanje, preiskovanje, kaznovanje in zagotavljanje povračila škode žrtvam z dolžno skrbnostjo (varovanje žrtev teh dejanj s strani nedržavnih akterjev) ali negativno obveznost - da se vzdrži teh ukrepov, ko deluje v imenu države? |
|
Odgovor: Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A)1 se je spremenila formulacija 6. člena, ki govori o dolžnosti prijave, in sicer drugi odstavek. Po novem so v dolžnost prijave vključeni tudi socialni zavodi, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih. 6. člen (dolžnost prijave) (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
 |
| b. Ali obstaja postopek, ki bi zagotovil dolžno skrbnost državnih organov, ki so odgovorni za: (a) preprečevanje, (b) zaščito, (c) preiskovanje, (d) kaznovanje in/ali (e) zagotavljanje odškodnine za dejanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če obstaja navedite vrsto postopka, vključno z drugo stopenjskim organom, ki pregleduje delovno uspešnost, kateri sproži postopek, in na kakšni podlagi, kakšna je vrsta omenjenega postopka - upravna ali sodna, ali imajo žrtve malomarnosti in/ali zlorabe na razpolago sodno zaščito. |
|
Odgovor: Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A)1 se je spremenil 10. člen Predvsem se je spremenil del, ki govori o izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev in delavk v organih in organizacijah, vladnih in nevladnih, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja v družini in se pri svojem delu srečujejo z žrtvami in povzročitelji nasilja. Dopolnil se je tudi četrti odstavek, ki govori o izobraževanju sodnic in sodnikov in državnih tožilk in tožilcev. 10. člen - Vloga organov in organizacij ter nevladnih organizacij (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije so dolžne v okviru z zakoni in drugimi predpisi določenimi nalogami in pooblastili prednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljati medsebojno obveščanje in pomoč z namenom preprečevanja in odkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoči žrtvi pri vzpostavitvi pogojev za varno življenje. (2) Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) pristojen za družino, natančneje določi postopke medsebojnega obveščanja in nudenja pomoči iz prejšnjega odstavka. (3) Ministri, pristojni za delovanje policije, zdravstvenih organizacij, socialno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, določijo v soglasju z ministrom pristojnim za družino, pravila in postopke, ki zagotavljajo usklajeno delovanje organov in organizacij, in ki jih morajo organi in organizacije z navedenih področij upoštevati pri obravnavanju primerov nasilja. (4) Strokovni delavci v organih in organizacijah, ki v okviru pravil in postopkov iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge na področju nasilja, se v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobražujejo zlasti o preprečevanju in odkrivanju nasilnih dejanj, pregonu, sojenju in izvrševanju sankcij za ta nasilna dejanja, o enakosti med ženskami in moškimi, o potrebah in pravicah žrtev ter preprečevanju sekundarne viktimizacije v obsegu, ki ga določijo ministri iz prejšnjega odstavka. (5) Odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne organizacije zagotovijo usposabljanje vseh strokovnih delavcev, ki se v okviru svojega dela srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja. (6) Sodniki in državni tožilci, ki se pri svojem delu srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja, se v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobražujejo s področij iz četrtega odstavka tega člena. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
| b. Ali obstaja postopek, ki bi zagotovil dolžno skrbnost državnih organov, ki so odgovorni za: (a) preprečevanje, (b) zaščito, (c) preiskovanje, (d) kaznovanje in/ali (e) zagotavljanje odškodnine za dejanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če obstaja navedite vrsto postopka, vključno z drugo stopenjskim organom, ki pregleduje delovno uspešnost, kateri sproži postopek, in na kakšni podlagi, kakšna je vrsta omenjenega postopka - upravna ali sodna, ali imajo žrtve malomarnosti in/ali zlorabe na razpolago sodno zaščito. |
|
Odgovor: Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A)1 se je spremenil 10. člen Predvsem se je spremenil del, ki govori o izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev in delavk v organih in organizacijah, vladnih in nevladnih, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja v družini in se pri svojem delu srečujejo z žrtvami in povzročitelji nasilja. Dopolnil se je tudi četrti odstavek, ki govori o izobraževanju sodnic in sodnikov in državnih tožilk in tožilcev. 10. člen - Vloga organov in organizacij ter nevladnih organizacij (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije so dolžne v okviru z zakoni in drugimi predpisi določenimi nalogami in pooblastili prednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljati medsebojno obveščanje in pomoč z namenom preprečevanja in odkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoči žrtvi pri vzpostavitvi pogojev za varno življenje. (2) Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) pristojen za družino, natančneje določi postopke medsebojnega obveščanja in nudenja pomoči iz prejšnjega odstavka. (3) Ministri, pristojni za delovanje policije, zdravstvenih organizacij, socialno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, določijo v soglasju z ministrom pristojnim za družino, pravila in postopke, ki zagotavljajo usklajeno delovanje organov in organizacij, in ki jih morajo organi in organizacije z navedenih področij upoštevati pri obravnavanju primerov nasilja. (4) Strokovni delavci v organih in organizacijah, ki v okviru pravil in postopkov iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge na področju nasilja, se v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobražujejo zlasti o preprečevanju in odkrivanju nasilnih dejanj, pregonu, sojenju in izvrševanju sankcij za ta nasilna dejanja, o enakosti med ženskami in moškimi, o potrebah in pravicah žrtev ter preprečevanju sekundarne viktimizacije v obsegu, ki ga določijo ministri iz prejšnjega odstavka. (5) Odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne organizacije zagotovijo usposabljanje vseh strokovnih delavcev, ki se v okviru svojega dela srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja. (6) Sodniki in državni tožilci, ki se pri svojem delu srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja, se v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobražujejo s področij iz četrtega odstavka tega člena. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
|
|
| c. Ali je bil v zadnjih dveh letih sprožen kakršen koli postopek zoper posameznico/posameznika – zaposlenega na državni instituciji zaradi kršenje zagotavljanja dolžne skrbnosti v primerih povezanih z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini? Če je odgovor pritrdilen, navedite primere nasilja nad ženskami in nasilja v družini in izvedene postopke (postopek, organ, ki je bil pristojen za obravnavo primera, izid postopka, čas trajanja). Prosimo, navedite število zapadlih postopkov o dolžni skrbnosti in število dokončanih, navedite njihove razsodbe. |
| Odgovor: |
| c. Ali je bil v zadnjih dveh letih sprožen kakršen koli postopek zoper posameznico/posameznika – zaposlenega na državni instituciji zaradi kršenje zagotavljanja dolžne skrbnosti v primerih povezanih z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini? Če je odgovor pritrdilen, navedite primere nasilja nad ženskami in nasilja v družini in izvedene postopke (postopek, organ, ki je bil pristojen za obravnavo primera, izid postopka, čas trajanja). Prosimo, navedite število zapadlih postopkov o dolžni skrbnosti in število dokončanih, navedite njihove razsodbe. |
| Odgovor: |
|
|
| d. Ali obstaja kakšen relevanten dokument (kot so protokoli, strokovne smernice, itd.), ki bi zagotovil, da se dolžna skrbnost upoštevana v primerih nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdo je pripravil dokumente: (a) neposredno odgovoren organ za zaščito, preprečevanje in pregon nasilja nad ženskami in nasilja v družini, (b) organi za nadzor ali spremljanje vloge pristojnih ministrstev – varuh/varuhinja človekovih pravic, zagovornica/zagovornik za enakost itd. Ali so to (a) notranji standardi, (b) splošni ali posebni protokoli, (c) smernice, (d) priporočila, itd.? Prosimo, da podate komentar o pravni hierarhiji in o tem, ali so pravno zavezujoči. |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| d. Ali obstaja kakšen relevanten dokument (kot so protokoli, strokovne smernice, itd.), ki bi zagotovil, da se dolžna skrbnost upoštevana v primerih nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdo je pripravil dokumente: (a) neposredno odgovoren organ za zaščito, preprečevanje in pregon nasilja nad ženskami in nasilja v družini, (b) organi za nadzor ali spremljanje vloge pristojnih ministrstev – varuh/varuhinja človekovih pravic, zagovornica/zagovornik za enakost itd. Ali so to (a) notranji standardi, (b) splošni ali posebni protokoli, (c) smernice, (d) priporočila, itd.? Prosimo, da podate komentar o pravni hierarhiji in o tem, ali so pravno zavezujoči. |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
| e. Ali bil kakšen primer pred državnim sodiščem, v katerem se je kršilo dolžno skrbnost v primerih nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Ali je bil kakšen primer kršenja človekovih pravic žrtev obravnavan pred mednarodnimi pravnimi telesi (Sodišče za človekove pravice Sveta Evrope in Odbor CEDAW). Navedite informacije v zvezi s primerom, razloge za kršitev, sodbo, vključno z izidom, če je bila prisotna zagovornica/zagovornik žrtve (nevladna organizacija, neodvisna institucija, kot je zagovornica/zagovornik, itd.) in druge podatke, ki so pomembni. |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| e. Ali bil kakšen primer pred državnim sodiščem, v katerem se je kršilo dolžno skrbnost v primerih nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Ali je bil kakšen primer kršenja človekovih pravic žrtev obravnavan pred mednarodnimi pravnimi telesi (Sodišče za človekove pravice Sveta Evrope in Odbor CEDAW). Navedite informacije v zvezi s primerom, razloge za kršitev, sodbo, vključno z izidom, če je bila prisotna zagovornica/zagovornik žrtve (nevladna organizacija, neodvisna institucija, kot je zagovornica/zagovornik, itd.) in druge podatke, ki so pomembni. |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
| f. Ali obstaja raziskava o odnosu strokovnjakov do vprašanj, ki jih obravnava Konvencija, vključno z odnosom do stereotipov o nasilju nad ženskami, nasilju na podlagi spola in/ali nasilju v družini? Če je odgovor pritrdilen, navedite informacije o vzorcu in metodologiji, rezultate in priporočila, če so podatki na voljo. Ali so bile izvedene tudi nadaljnje raziskave ali druge dejavnosti/ocene razmer? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| f. Ali obstaja raziskava o odnosu strokovnjakov do vprašanj, ki jih obravnava Konvencija, vključno z odnosom do stereotipov o nasilju nad ženskami, nasilju na podlagi spola in/ali nasilju v družini? Če je odgovor pritrdilen, navedite informacije o vzorcu in metodologiji, rezultate in priporočila, če so podatki na voljo. Ali so bile izvedene tudi nadaljnje raziskave ali druge dejavnosti/ocene razmer? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
|
[1] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 68/16. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
