Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
44. člen - Pristojnost
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
44. člen - Pristojnost
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
44. člen - Pristojnost
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za določitev pristojnosti za vsako kaznivo ravnanje v skladu s to konvencijo, kadar:
a. je storjeno na njihovem ozemlju; ali
b. je storjeno na ladji, ki pluje pod njihovo zastavo; ali
c. je storjeno v zrakoplovu, registriranim po njihovem pravu; ali
d. ga je storil njihov državljan; ali
e. ga je storila oseba, ki običajno prebiva na njihovem ozemlju.

2. Pogodbenice si prizadevajo sprejeti potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za določitev pristojnosti za vsako kaznivo ravnanje, določeno v skladu s to konvencijo, kadar je storjeno proti njihovemu državljanu ali osebi, ki običajno prebiva na njihovem ozemlju.

3. Za pregon kaznivih ravnanj, določenih v skladu s 36., 37., 38. in 39. členom te konvencije, pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da njihova pristojnost ni podrejena pogoju, da dejanja veljajo za kazniva na ozemlju, kjer so bila storjena.

4. Za pregon kaznivih ravnanj, določenih v skladu s 36., 37., 38. in 39. členom te konvencije, pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da njihova pristojnost glede točk d. in e. prvega odstavka, ni podrejena pogoju, da se pregon lahko začne le po žrtvini prijavi kaznivega ravnanja ali predložitvi podatkov države, v kateri je bilo storjeno kaznivo ravnanje.

5. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za določitev pristojnosti za kazniva ravnanja, določena v skladu s to konvencijo, kadar je domnevni storilec na njihovem ozemlju in ga ne izročijo drugi pogodbenici izključno zaradi njegovega državljanstva.

6. Kadar več kakor ena pogodbenica uveljavlja pristojnost za domnevno kaznivo ravnanje, določeno v skladu s to konvencijo, se vpletene pogodbenice po potrebi posvetujejo glede določitve najprimernejše pristojnosti za pregon.

7. Brez poseganja na splošna pravila mednarodnega prava ta konvencija ne izključuje kazenske pristojnosti, ki jo izvaja pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 44. člena Pristojnost
Primerjava med državami 44. člena Pristojnost
VPRAŠANJA
 
a. Ali država določa pristojnost za kazniva dejanja zajeta v Konvenciji, glede na teritorialno načelo? Ali lahko vzpostavi pristojnost ne glede na državljanstvo storilca?
Odgovor: Slovenska kazenska zakonodaja se uporabi po teritorialnem načelu (10. člen Kazenskega zakonika (KZ-1)1) v primerih, ki so našteti v 1. odstavku, v točkah a, b in c Konvencije. Če je kaznivo dejanje storil slovenski državljan ali državljanka (44. člen 1. odstavek točka d Konvencije), se uporabi zakonodaja RS po aktivnem personalitetnem načelu (12. člen KZ-1) v primeru, če je bilo dejanje storjeno v tujini. Če je bilo dejanje storjeno v tujini, storilec pa ni slovenski državljan, ampak ima pri nas le prebivališče, se naša zakonodaja lahko uporabi le ob dodatnem pogoju, da je žrtev slovenski državljan (pasivno personalitetno načelo iz 1. odstavka 13. člena KZ-1). V primeru, če je tudi žrtev tujec, pa mora biti dejanje kaznivo v državi, kjer je bilo storjeno oz. kaznivo po splošnih pravnih načelih (univerzalno načelo iz 2. odstavka 13. člena KZ-1). Samo zato, ker ima storilec prebivališče v Sloveniji, torej ni mogoče uporabiti naše kazenske zakonodaje.
PLUS
a. Ali država določa pristojnost za kazniva dejanja zajeta v Konvenciji, glede na teritorialno načelo? Ali lahko vzpostavi pristojnost ne glede na državljanstvo storilca?
Odgovor: Slovenska kazenska zakonodaja se uporabi po teritorialnem načelu (10. člen Kazenskega zakonika (KZ-1)1) v primerih, ki so našteti v 1. odstavku, v točkah a, b in c Konvencije. Če je kaznivo dejanje storil slovenski državljan ali državljanka (44. člen 1. odstavek točka d Konvencije), se uporabi zakonodaja RS po aktivnem personalitetnem načelu (12. člen KZ-1) v primeru, če je bilo dejanje storjeno v tujini. Če je bilo dejanje storjeno v tujini, storilec pa ni slovenski državljan, ampak ima pri nas le prebivališče, se naša zakonodaja lahko uporabi le ob dodatnem pogoju, da je žrtev slovenski državljan (pasivno personalitetno načelo iz 1. odstavka 13. člena KZ-1). V primeru, če je tudi žrtev tujec, pa mora biti dejanje kaznivo v državi, kjer je bilo storjeno oz. kaznivo po splošnih pravnih načelih (univerzalno načelo iz 2. odstavka 13. člena KZ-1). Samo zato, ker ima storilec prebivališče v Sloveniji, torej ni mogoče uporabiti naše kazenske zakonodaje. 

Dr. Filipčič2 zato pravi, da bi morala Slovenija v skladu z 78. členom te Konvencije uveljaviti pridržek glede uporabe točke e 1. odstavka 44. člena Konvencije oz. pridržek glede uporabe v posebnih primerih (ob izpolnitvi dodatnih, prej navedenih pogojev).

2. odstavek 44. člena ni zavezujoča določba za države pogodbenice3.

3. odstavek 44. člena Konvencije določa, da pogoj za pregon kaznivih dejanj ne sme biti opredelitev dejanja kot kaznivega na ozemlju, kjer je bilo storjeno. Po slovenski zakonodaji je v primeru, če je bilo dejanje storjeno v tujini, pogoj za krajevno veljavnost našega zakona t. i. dvojna kaznivost: dejanje mora biti opredeljeno kot kaznivo tudi v državi storitve (3. odstavek 14. člena KZ-1). Naš zakon pa pozna izjeme od tega pravila:

-          če je dejanje storjeno proti državljanki ali državljanu Republike Slovenije, se storilec preganja z dovoljenjem ministra (4. odstavek 14. člena KZ-1),
-          če dejanje ni storjeno proti državljanu Republike Slovenije, je pregon storilca ravno tako vezan na dovoljenje ministra, ki pa je vezan na ugotovitev, da je dejanje kaznivo po splošnih pravnih načelih (5. odstavek 14. člena KZ-1)4.
Dr. Filipčič5 tako zaključi, da bi morala Slovenija uveljaviti pridržek glede uporabe 3. odstavka 44. člena Konvencije, kar dopušča 78. člen Konvencije, ker mora biti po slovenski zakonodaji izpolnjen dodatni pogoj (dovoljenje ministra) za pregon storilca, kadar dejanje ni kaznivo na ozemlju storitve. 

Besedilo 4. odstavka 44. člena Konvencije se očitno navezuje le na pregon kaznivih dejanj, ki niso bila storjena na ozemlju države pogodbenice in v teh primerih zahteva, da se pregon začne po uradni dolžnosti. Ni jasno, zakaj tega pogoja ne postavlja tudi za primere, ko je dejanje izvršeno na ozemlju pogodbenice. Ne glede na navedeno nejasnost pa je treba zaključiti, da KZ-1 določa pregon na predlog za kaznivo dejanje posilstva (170. člen KZ-1) in spolnega nasilja (171. člen KZ-1), kadar storilec in žrtev živita v zakonski, zunajzakonski ali registrirani istospolni skupnosti. Pri ostalih kaznivih dejanjih začne in teče pregon po uradni dolžnosti ne glede na odnos med storilcem in žrtvijo. Dr. Filipčič zaključuje, da zaradi pregona na predlog pri kaznivem dejanju posilstva in spolnega nasilja, Slovenija ne izpolnjuje zahtev tega odstavka Istanbulske konvencije in bi morala uveljaviti pridržek glede njegove uporabe, kar dopušča 78. člen Konvencije6.

Če Slovenija ne izroči svojega državljana drugi državi, ker je storil katero od kaznivih dejanj iz Konvencije, je po 5. odstavku 44. člena Konvencije sama dolžna voditi kazenski postopek zoper njega. Slovensko kazensko pravo spoštuje navedeno načelo (aut dedere aut judicare). KZ-1 je usklajen s 5. odstavkom 44. člena Konvencije7.

Pravila o izročitvi oz. predaji domnevnega storilca drugi državi določata Zakon o kazenskem postopku (ZKP)8 in Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU9. »Posvetovanje glede določitve najprimernejše pristojnosti za pregon« ne predvideva nobeden od navedenih zakonov, vendar pa navedeno posvetovanje po Istanbulski konvenciji ni obvezno, ampak se izvede »po potrebi«. Vsaka pogodbenica torej lahko posvetovanje zavrne, zato dr. Filipčič meni, da Slovenija izpolnjuje določbo 6. odstavka 44. člena
MINUS
b. Ali zakonodaja dovoljuje kazenski pregon storilca in kaznivih dejanj, navedenih v Konvenciji, storjenih na drugem, tujem ozemlju? Ali je država glede prebivališča vzela pridržek?
Odgovor: Država še ni ratificirala Konvencije.
b. Ali zakonodaja dovoljuje kazenski pregon storilca in kaznivih dejanj, navedenih v Konvenciji, storjenih na drugem, tujem ozemlju? Ali je država glede prebivališča vzela pridržek?
Odgovor: Država še ni ratificirala Konvencije.
MINUS
c. Ali zakonodaja dopušča kazenski pregon kaznivih dejanj iz Konvencije na podlagi državljanstva ali dovoljenja za prebivanje?
Odgovor: Podatke bomo pridobili.
c. Ali zakonodaja dopušča kazenski pregon kaznivih dejanj iz Konvencije na podlagi državljanstva ali dovoljenja za prebivanje?
Odgovor: Podatke bomo pridobili.
MINUS
d. Ali obstaja pravilo, ki spodbija postopek pregona dvojne kaznivosti (dejanje je treba dokazati kot kaznivo dejanje, na obeh ozemljih: v državi, kjer je storjeno kaznivo dejanje in v državi, od koder storilec prihaja) glede na 36., 37., 38. in 39. člen Konvencije? Prosimo, preverite zadržke, ki jih je država vzela v povezavi s tem?
Odgovor: Država še ni ratificirala Konvencije.
d. Ali obstaja pravilo, ki spodbija postopek pregona dvojne kaznivosti (dejanje je treba dokazati kot kaznivo dejanje, na obeh ozemljih: v državi, kjer je storjeno kaznivo dejanje in v državi, od koder storilec prihaja) glede na 36., 37., 38. in 39. člen Konvencije? Prosimo, preverite zadržke, ki jih je država vzela v povezavi s tem?
Odgovor: Država še ni ratificirala Konvencije.
MINUS
e. Ali obstajajo dodatne zahteve za člene (od 36. do 39. člena) glede pogojev prijavljanja kaznivih dejanj s strani žrtve ali prenašanjem informacij s pomočjo državnih organov iz države na ozemlje, kjer se je zgodilo kaznivo dejanje?
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)11 oz. postopek nima posebnih zahtev glede tega, veljajo splošna pravila.12
e. Ali obstajajo dodatne zahteve za člene (od 36. do 39. člena) glede pogojev prijavljanja kaznivih dejanj s strani žrtve ali prenašanjem informacij s pomočjo državnih organov iz države na ozemlje, kjer se je zgodilo kaznivo dejanje?
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)11 oz. postopek nima posebnih zahtev glede tega, veljajo splošna pravila.12
MINUS
f. Ali se lahko pogodbenice Konvencije med seboj posvetujejo, da bi ugotovile najbolj ustrezen pravni način pregona?
Odgovor: Slovenija je sprejela več pravnih dokumentov glede mednarodne pravne pomoči, tudi v kazenskih zadevah.12 Leta 2013 je sprejela Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije13.
f. Ali se lahko pogodbenice Konvencije med seboj posvetujejo, da bi ugotovile najbolj ustrezen pravni način pregona?
Odgovor: Slovenija je sprejela več pravnih dokumentov glede mednarodne pravne pomoči, tudi v kazenskih zadevah.12 Leta 2013 je sprejela Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije13.
MINUS
g. Ali obstajajo še dodatna pravna podlaga za vzpostavitev pristojnosti v primerih nasilja nad ženskami po mednarodnem pravu? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite.
Odgovor: Dodatna pravna podlaga ne obstaja.
g. Ali obstajajo še dodatna pravna podlaga za vzpostavitev pristojnosti v primerih nasilja nad ženskami po mednarodnem pravu? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite.
Odgovor: Dodatna pravna podlaga ne obstaja.
MINUS
[1] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12.
[2] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[3] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[4] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[5] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[6] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[7] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[8] Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo in 47/13.
[9] Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, Ur. l. RS, št. 102/07, 9/11 – ZP-1G in 48/13 – ZSKZDČEU-1.
[10] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[11] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12.
[12]Bervar Sternad, K. (2016) Odgovori na vprašanja glede Istanbulske konvencije. Interno gradivo.
[13] Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, Ur. l. RS, št. 102/07, 9/11 – ZP-1G in 48/13 – ZSKZDČEU-1.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.