|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2014 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 37. člen - Prisilna poroka |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno dejanje prisiljenja odraslega ali otroka v poroko opredeli kot kaznivo. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno dejanje zvabiti odraslega ali otroka na ozemlje pogodbenice ali druge države, kjer ona ali on nima prebivališča, z namenom prisiliti jo ali ga v poroko, opredeli kot kaznivo. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 37. člena Prisilna poroka | ||
| Primerjava med državami 37. člena Prisilna poroka | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali je prisilna poroka, kot je opredeljena v 37. členu Konvencije, kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisano sankcijo, vir in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike, posebno, da se prisilno poroko razveljavi. Prav tako, kakšna oblika nasilja mora biti uporabljena – zgolj fizično ali tudi psihično. Ali obstaja razlika v postopku, če je žrtev mladoletna? |
| Odgovor: Kot pravi dr. Filipčič, prisilna poroka ni posebej opredeljena kot kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku (KZ-1)1, je pa zajeta v kaznivem dejanju Trgovina z ljudmi po 113. členu KZ-1 (čeprav ni posebej navedena med zakonskimi znaki tega kaznivega dejanja). Takšno je tudi stališče strokovnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s trgovino z ljudmi2. Res pa bi bilo jasneje, če bi bila prisilna poroka izrecno navedena v 113. členu (takšen pristop je zavzet npr. v hrvaškem KZ – 106. člen). Med izvršitvenimi ravnanji kaznivih dejanj po 113. členu Kazenskega zakonika je navedeno tudi »novačenje« in »posredovanje pri teh ravnanjih«. Po mnenju Filipčič sodi v ta izvršitvena ravnanja tudi ravnanje, opisano v 2. odstavku 37. členu Konvencije3. |
 |
| a. Ali je prisilna poroka, kot je opredeljena v 37. členu Konvencije, kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisano sankcijo, vir in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike, posebno, da se prisilno poroko razveljavi. Prav tako, kakšna oblika nasilja mora biti uporabljena – zgolj fizično ali tudi psihično. Ali obstaja razlika v postopku, če je žrtev mladoletna? |
|
Odgovor: Kot pravi dr. Filipčič, prisilna poroka ni posebej opredeljena kot kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku (KZ-1)1, je pa zajeta v kaznivem dejanju Trgovina z ljudmi po 113. členu KZ-1 (čeprav ni posebej navedena med zakonskimi znaki tega kaznivega dejanja). Takšno je tudi stališče strokovnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s trgovino z ljudmi2. Res pa bi bilo jasneje, če bi bila prisilna poroka izrecno navedena v 113. členu (takšen pristop je zavzet npr. v hrvaškem KZ – 106. člen). Med izvršitvenimi ravnanji kaznivih dejanj po 113. členu Kazenskega zakonika je navedeno tudi »novačenje« in »posredovanje pri teh ravnanjih«. Po mnenju Filipčič sodi v ta izvršitvena ravnanja tudi ravnanje, opisano v 2. odstavku 37. členu Konvencije3. 113. člen KZ-1 določa: (1) Kdor zaradi izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva, storitve kaznivih dejanj ali trgovine z organi, človeškimi tkivi ali krvjo drugo osebo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči oziroma z njo kako drugače razpolaga ali tako osebo novači, menjava ali prenaša nadzor nad njo ali pri teh ravnanjih posreduje, se, ne glede na morebitno privolitev te osebe, kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno proti mladoletniku ali pa s silo, grožnjo, preslepitvijo, ugrabitvijo ali zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja ali z dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, ali z namenom prisiljevanja k nosečnosti ali umetni oploditvi, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. (3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena kot član hudodelske združbe za izvedbo takih dejanj ali če je bila s tem dejanjem pridobljena velika premoženjska korist. V medijih in javnosti se občasno pojavljajo primeri prisilnih porok Romskih deklic v Sloveniji. V letu 2010 so v kratkem času odmevali trije primeri prisilnih porok Romskih deklic. V enem od primerov pa je bilo iz poročanja medijev mogoče razbrati, da je predstavnica šole menila, da ni v njeni pristojnosti ukrepati, predstavnik CSD je menil, da deklica izkazuje zadostno zrelost za poroko z odraslim moškim, oba pa sta trdila, da moramo upoštevati kulturne posebnosti neke etnične oz. narodne skupnosti. Tovrstne trditve glede kulturnih posebnosti so v okviru človekovih pravic že dolgo razumljene kot kršenje temeljnih človekovih pravic. V teh primerih gre za škodljive in nevarne običaje, do katerih kot družba ne smemo biti strpni4. v Natalija Djoković5 predstavnica Društva Mozaik, Društva za izobraževanje in povezovanje otrok, poudarja, da je prisila, značilna za prisilne poroke romskih deklic predvsem subtilna (preko socializacije), ekonomska (vračilo kupnine), psihična (grožnja s smrtjo, urokom, izgonom, sramoto) in redkeje fizična. Posledice prisilnih porok pa so spolna zloraba, travma, obveza zaradi plačila, preselitev v novo družino, opustitev šole, prevzemanje novih vlog (partnerstvo, materinstvo, skrb za gospodinjstvo…), prekinitev stikov s svojo socialno mrežo in popoln nadzor. Izkušnje NVO kažejo, da institucije v Sloveniji preganjajo in do za žrtve pozitivnega zaključka pripeljejo malo primerov in da pogosto ne reagirajo (prepričanje, da so prisilne poroke romska kultura, »Ciganska posla«, da so deklice zrele, da gre za stvar izbire, strah in predsodki do Romov). Dekleta zaradi strahu ali prepričanja ne pobegnejo in imajo zelo malo informacij6. |
 |
| b. Če je prisilna poroka kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite podatke. |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja prisilne poroke. |
| b. Če je prisilna poroka kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite podatke. |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja prisilne poroke. |
|
|
| c. Če je prisilna poroka kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja prisilne poroke. |
| c. Če je prisilna poroka kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja prisilne poroke. |
|
|
|
[1] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [2] Izjava za javnost Zveze za nenasilje o aktualnih prisilnih porokah z dne 8. 12. 2010. Dostopno preko: http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/izjava-za-javnost-zveze-za-nenasilje-o-aktualnih-prisilnih-porokah, 1. 6. 2014. [3] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [4] Izjavo za javnost Zveze za nenasilje o aktualnih prisilnih porokah z dne 8. 12. 2010. Dostopno preko: http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/izjava-za-javnost-zveze-za-nenasilje-o-aktualnih-prisilnih-porokah, 1. 6. 2014. [5] Djoković, N. (2014) Prisilne poroke romskih deklic. Predavanje na Posvetu v okviru Mednarodnih dni akcij proti nasilju nad ženskami: Aktualno stanje na področju obravnave nasilja nad ženskami v Sloveniji, 24. 11. 2014. Ljubljana: Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Mestna občina Ljubljana. [6] Djoković, N. (2014) Prisilne poroke romskih deklic. Predavanje na Posvetu v okviru Mednarodnih dni akcij proti nasilju nad ženskami: Aktualno stanje na področju obravnave nasilja nad ženskami v Sloveniji, 24. 11. 2014. Ljubljana: Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Mestna občina Ljubljana. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
