Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da žrtvam zagotovijo ustrezna civilna pravna sredstva zoper storilca.

2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da v skladu s splošnimi načeli mednarodnega prava žrtvam zagotovijo ustrezna civilna pravna sredstva zoper državne organe, ki ne izpolnjujejo svoje dolžnosti sprejemanja potrebnih preventivnih ali zaščitnih ukrepov v okviru svojih pristojnosti.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 29. člena Civilne tožbe in pravna sredstva
Primerjava med državami 29. člena Civilne tožbe in pravna sredstva
VPRAŠANJA
 
a. Kakšne oblike civilnih postopkov, lahko sproži žrtev zoper storilca? Ali je namen teh postopkov zaščiti žrtev pred nadaljnjim nasiljem; so to postopki za odškodnino za škodo, ali imajo drug namen? Prosimo, podajte potrebne korake za začetek in dokončanje teh postopkov. Prosimo, odgovorite, kdo zbira in predlaga dokazila, kdo plača za sodne takse, za mnenja sodnih izvedenk/izvedencev; ali morata biti obe strani prisotni na vsaki obravnavi, itd. Ali lahko postopek sproži tretja oseba ali gre za postopek po uradni dolžnosti? Če je sodni postopek začet po uradni dolžnosti, ali je soglasje žrtve pogoj za začetek postopka? Navedite tudi sodišče, ki je pristojno odločanje o teh zadevah (specializirana družinska sodišča, civilna sodišča, itd.). Ali je sodno osebje usposobljeno za obravnavo primerov nasilja nad ženskami? Prosimo, navedite. Ali imajo potomci žrtve, v primeru smrti, pravico vložiti civilno tožbo?
Odgovor: Žrtev ima na voljo več vrst civilnih postopkov zoper storilca1:

1.) Na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)2 lahko žrtev sodišču predlaga, da izreče ukrepe za odvrnitev nadaljne škode zaradi dejanj ali prepustitev skupnega stanovanja v izključno rabo oz. prepustitev stanovanja ob razvezi.

2.) Na podlagi Obligacijskega zakonika (OZ)3, lahko žrtev začne različne postopke zaradi škode, ki je nastala zaradi nasilnih dejanj storilca; žrtev lahko po tem zakonu sproži tudi postopek zaradi motenja posesti ali v tožbi zahteva izselitev storilca.

3.) Zakon o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)4 (omogoča žrtvam nasilja v družini, da zahtevajo odškodnino tudi od države (k 2. točki 29. člena). To odškodnino je mogoče uveljavljati ne glede na to, da je storilec znan, če je verjetno, da storilec odškodnine za nasilna dejanja ne bo mogel izplačati ter če odškodnine ni mogoče uveljavljati po Obligacijskem zakoniku.

PLUS
a. Kakšne oblike civilnih postopkov, lahko sproži žrtev zoper storilca? Ali je namen teh postopkov zaščiti žrtev pred nadaljnjim nasiljem; so to postopki za odškodnino za škodo, ali imajo drug namen? Prosimo, podajte potrebne korake za začetek in dokončanje teh postopkov. Prosimo, odgovorite, kdo zbira in predlaga dokazila, kdo plača za sodne takse, za mnenja sodnih izvedenk/izvedencev; ali morata biti obe strani prisotni na vsaki obravnavi, itd. Ali lahko postopek sproži tretja oseba ali gre za postopek po uradni dolžnosti? Če je sodni postopek začet po uradni dolžnosti, ali je soglasje žrtve pogoj za začetek postopka? Navedite tudi sodišče, ki je pristojno odločanje o teh zadevah (specializirana družinska sodišča, civilna sodišča, itd.). Ali je sodno osebje usposobljeno za obravnavo primerov nasilja nad ženskami? Prosimo, navedite. Ali imajo potomci žrtve, v primeru smrti, pravico vložiti civilno tožbo?
Odgovor: Žrtev ima na voljo več vrst civilnih postopkov zoper storilca1:

1.) Na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)2 lahko žrtev sodišču predlaga, da izreče ukrepe za odvrnitev nadaljne škode zaradi dejanj ali prepustitev skupnega stanovanja v izključno rabo oz. prepustitev stanovanja ob razvezi.

2.) Na podlagi Obligacijskega zakonika (OZ)3, lahko žrtev začne različne postopke zaradi škode, ki je nastala zaradi nasilnih dejanj storilca; žrtev lahko po tem zakonu sproži tudi postopek zaradi motenja posesti ali v tožbi zahteva izselitev storilca.

3.) Zakon o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)4 (omogoča žrtvam nasilja v družini, da zahtevajo odškodnino tudi od države (k 2. točki 29. člena). To odškodnino je mogoče uveljavljati ne glede na to, da je storilec znan, če je verjetno, da storilec odškodnine za nasilna dejanja ne bo mogel izplačati ter če odškodnine ni mogoče uveljavljati po Obligacijskem zakoniku. 

Pri tem gre za postopke z dvema različnima ciljema:

- postopki po ZPND ter npr. tožba zaradi motenja posesti ali izselitve so odvračalni, torej namenjeni preprečitvi nadaljnjih nasilnih dejanj;
- odškodninski postopki po OZ in ZOŽKD pa so restitutivne narave, torej namenjeni povračilu/nadomestilu nastale škode.

Vsak od teh postopkov se začne na predlog žrtve, razen v primerih, ko je žrtev otrok, kjer ta obveznost leži na zakonitemu zastopniku ali pristojnemu centru za socialno delo (20. člen ZPND). Predlog za začetek postopka mora vsebovati opis dejnjskega stanja, zahtevo ter dokaze v podporo zatrjevanim kršitvam. Sodišče postopek izvede skladno z določili zakona o civilnih postopkih oz. določilih posebnega zakona, v kolikor je to potrebno (ZPND). Na izdano sodbo se imata obe stranki v postopki pravico pritožiti. Na podlagi ZPND ali Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)4, lahko žrtev pridobi tudi brezplačno pravno pomoč za celoten postopke pred sodiščem in tudi v pritožbenem postopku.   

V postopkih po ZPND in OZ dokaze zbira in predlaga vsaka stranka, lahko pa tudi sodišče. Sodne takse je treba plačati na začetku postopka ob vložitvi vloge. V nekaterih primerih jih je treba plačati, ko sodišče izda odločbo (npr. postopek za določitev odškodnine pred prvostopenjskimi sodišči). Stranka lahko zaprosi tudi za oprostitev stroškov postopka, o čemer odloča sodišče, kjer se postopek predlaga. Glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse. V primeru, da stranka, ki je bila oproščena taks v postopku uspe ali delno uspe, mora v ustrezni višini povrniti stroške, katerih je bila sicer oproščena.

Stroški za stranke v civilnih postopkih so:
  • sodne takse,
  • plačilo odvetnika,
  • nagrade izvedencem,
  • nagrade prevajalcem in tolmačem ter
  • potne stroške (npr. prič in izvedencev).

Stranka, ki predlaga izvedbo dokazov (npr. z izvedencem ali zaslišanjem priče) ali uporabo storitev prevajalca ali tolmača mora te stroške založiti. Če predlagata izvedbo dokaza obe stranki, sodišče odloči, da naj za stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. Sodišče opusti izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške, ni založen v roku, ki ga je določilo. V tem primeru sodišče glede na vse okoliščine po svojem prepričanju presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni v roku založila zneska, potrebnega za stroške. Če izvedbo dokaza za ugotovitev dejstev odredi sodišče po uradni dolžnosti pa se stroški plačajo iz sredstev sodišča.

Plačilo odvetnika je treba poravnati, potem ko sodišče izda sklep o stroških postopka. Odvetniki lahko zahtevajo predplačilo delnega ali celotnega zneska

Civilni postopki se ne začenjajo po uradni dolžnosti razen v primeru 20. člena ZPND, ko je žrtev otrok. 

V primeru otroka soglasje žrtve ni pogoj za začetek postopka. 

Za odločanje v splošnih civilnih zadevah po OZ so pristojna okrajna sodišča, za odškodninske zahtevke, ki presegajo 20.000 EUR pa okrožna sodišča. Postopke po ZPND od leta 2008 dalje rešujejo na oddelkih družinskega sodstva, ki kot specializirani oddelki delujejo na Okrožnih sodiščih.

MINUS
b. Ali obstaja poseben postopek proti diskriminaciji, ki je uporabljen v primerih nasilja nad ženskami? Prosimo, pojasnite položaj žrtve: kdo sproži postopek, informacije o postopku, odločitve organa (zagovornika, sodišč, itd.).
Odgovor: Slovenska zakonodaja ne pozna posebnega postopka proti diskriminaciji v primerih nasilja nad ženskami1.
b. Ali obstaja poseben postopek proti diskriminaciji, ki je uporabljen v primerih nasilja nad ženskami? Prosimo, pojasnite položaj žrtve: kdo sproži postopek, informacije o postopku, odločitve organa (zagovornika, sodišč, itd.).
Odgovor: Slovenska zakonodaja ne pozna posebnega postopka proti diskriminaciji v primerih nasilja nad ženskami1.
MINUS
c. Katera pravna sredstva so na razpolago žrtvi ali tretji osebi v postopkih proti povzročitelju nasilja?
Odgovor: Žrtev ima možnosti kot so navedene pod vprašanjem a. Kot tretja oseba, ki ni neposredno udeležena pa bistveno manj, odvisno od njenega razmerja z žrtvijo, pri čemer gre za posredno škodo1.
c. Katera pravna sredstva so na razpolago žrtvi ali tretji osebi v postopkih proti povzročitelju nasilja?
Odgovor: Žrtev ima možnosti kot so navedene pod vprašanjem a. Kot tretja oseba, ki ni neposredno udeležena pa bistveno manj, odvisno od njenega razmerja z žrtvijo, pri čemer gre za posredno škodo1.
MINUS
d. Katera pravna sredstva so na voljo žrtvam ali tretjim osebam v primeru, da državni organi ne izvedejo potrebne preventivne in/ali zaščitne ukrepe v okviru njihovih pooblastil? Kakšne zahteve je potrebno izpolnjevati za začetek postopka (malomarnost, zloraba moči, itd.)?
Odgovor: Tudi v teh primerih bi žrtev morala začeti postopek zaradi povzročene škode, pri čemer bi bila tožena stranka država. Za dokazovanje škode, mora žrtev dokazati naklepno ravnanje ali veliko malomarnost, vzročno zvezo in seveda škodo1.

V primeru policijskega ravnanja, ima žrtev možnosti začetka pritožbenega postopka zoper delo policije. V pritožbenem postopku se lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policistke/policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Pritožba se lahko vloži v 45 dneh od dneva, ko naj bi policistka/policist z dejanjem ali opustitvijo dejanja pri opravljanju policijskih nalog pritožniku kršil človekove pravice ali temeljne svoboščine1.

V pritožbenem postopku se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil. V pritožbenem postopku se ne ugotavlja, ali je oseba, ki je vložila pritožbo, storila ali ni storila kaznivega dejanja ali prekrška. S pritožbenim postopkom se pritožnik ne more izogniti kazenskemu postopku ali postopku o prekršku in predpisani sankciji za kaznivo dejanje ali prekršek1.

Pri obravnavanju pritožb zoper delo policistov se pri ugotavljanju kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot pritožbeni razlogi upoštevajo zlasti navedbe pritožnika glede  opustitev oziroma neukrepanja policistk/policistov, uporabe prisilnih sredstev, uporabe policijskih pooblastil ter komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu1.
d. Katera pravna sredstva so na voljo žrtvam ali tretjim osebam v primeru, da državni organi ne izvedejo potrebne preventivne in/ali zaščitne ukrepe v okviru njihovih pooblastil? Kakšne zahteve je potrebno izpolnjevati za začetek postopka (malomarnost, zloraba moči, itd.)?
Odgovor: Tudi v teh primerih bi žrtev morala začeti postopek zaradi povzročene škode, pri čemer bi bila tožena stranka država. Za dokazovanje škode, mora žrtev dokazati naklepno ravnanje ali veliko malomarnost, vzročno zvezo in seveda škodo1.

V primeru policijskega ravnanja, ima žrtev možnosti začetka pritožbenega postopka zoper delo policije. V pritožbenem postopku se lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policistke/policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Pritožba se lahko vloži v 45 dneh od dneva, ko naj bi policistka/policist z dejanjem ali opustitvijo dejanja pri opravljanju policijskih nalog pritožniku kršil človekove pravice ali temeljne svoboščine1.

V pritožbenem postopku se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil. V pritožbenem postopku se ne ugotavlja, ali je oseba, ki je vložila pritožbo, storila ali ni storila kaznivega dejanja ali prekrška. S pritožbenim postopkom se pritožnik ne more izogniti kazenskemu postopku ali postopku o prekršku in predpisani sankciji za kaznivo dejanje ali prekršek1.

Pri obravnavanju pritožb zoper delo policistov se pri ugotavljanju kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot pritožbeni razlogi upoštevajo zlasti navedbe pritožnika glede  opustitev oziroma neukrepanja policistk/policistov, uporabe prisilnih sredstev, uporabe policijskih pooblastil ter komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu1.
MINUS
[1] Bervar Sternad, K. (2016) Odgovori na vprašanja glede Istanbulske konvencije. Interno gradivo. 
[2] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08.

[3] Obligacijski zakonik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04.
[4] Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), Ur. l. RS, št. 101/05.
[5] Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), Ur. l. RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.