![]() |
SLO |
2016 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
27. člen - Poročanje |
Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje vsake priče nasilnih dejanj, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, ali osebe, ki imajo utemeljene razloge za sum, da bi bilo takšno dejanje lahko storjeno ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja, da to sporoči pristojnim organizacijam ali organom. |
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
Splošna ocena 27. člena Poročanje |
Primerjava med državami 27. člena Poročanje |
VPRAŠANJA |
a. Ali obstajajo kakšni posebni ukrepi, pravila ali predpisi za spodbujanje tistih, ki (a) so bili priča kaznivemu dejanju nasilja nad ženskami ali nasilja v družini in/ali (b) imajo utemeljene razloge za sum storitve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, da ga prijavijo? Komu nasilje lahko prijavijo? Ali obstajajo primeri, ko so posameznice/posamezniki dolžni prijaviti nasilje nad ženskami ali nasilje v družini? Prosimo, navedite. Ali je lahko prijava nasilja anonimna? Ali morajo biti tisti, ki prijavijo nasilje priče nasilju, ali lahko prijavijo, če imajo o nasilju posredne informacije ali dokaze? Ali lahko oseba, ki prijavi nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, trpi negativne posledice zaradi prijave, npr. v obliki pritožbe oz. kazenskega pregona? |
Odgovor: O dolžnosti prijave o nasilja v družini govori Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 6. členu (dolžnost prijave). Z novelo zakona, ki je začela veljati novembra 2016 se je spremenil 2. odstavek 6. člena. K dolžnosti prijavi so poleg delavcev in delavk v zdravstvu ter osebja vzgojno-varstvenih, dodani še vzgojno-izobraževalni zavodi, socialni zavodi, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih. 6. člen (dolžnost prijave) (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase. Uradne osebe so v skladu s 281. členom Kazenskega zakonika (KZ-1)2 dolžne nasilje v družini takoj naznaniti. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
a. Ali obstajajo kakšni posebni ukrepi, pravila ali predpisi za spodbujanje tistih, ki (a) so bili priča kaznivemu dejanju nasilja nad ženskami ali nasilja v družini in/ali (b) imajo utemeljene razloge za sum storitve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, da ga prijavijo? Komu nasilje lahko prijavijo? Ali obstajajo primeri, ko so posameznice/posamezniki dolžni prijaviti nasilje nad ženskami ali nasilje v družini? Prosimo, navedite. Ali je lahko prijava nasilja anonimna? Ali morajo biti tisti, ki prijavijo nasilje priče nasilju, ali lahko prijavijo, če imajo o nasilju posredne informacije ali dokaze? Ali lahko oseba, ki prijavi nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, trpi negativne posledice zaradi prijave, npr. v obliki pritožbe oz. kazenskega pregona? |
Odgovor: O dolžnosti prijave o nasilja v družini govori Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v 6. členu (dolžnost prijave). Z novelo zakona, ki je začela veljati novembra 2016 se je spremenil 2. odstavek 6. člena. K dolžnosti prijavi so poleg delavcev in delavk v zdravstvu ter osebja vzgojno-varstvenih, dodani še vzgojno-izobraževalni zavodi, socialni zavodi, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih. 6. člen (dolžnost prijave) (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase. Uradne osebe so v skladu s 281. členom Kazenskega zakonika (KZ-1)2 dolžne nasilje v družini takoj naznaniti. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08 in 68/16.
[2] Kazenski zakonik (KZ-1) , Ur. l. RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16. |