Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev zadostnega števila ustreznih lahko dostopnih kriznih napotitvenih centrov za žrtve posilstva ali spolnega nasilja za zagotovitev izvajanja medicinskih in forenzičnih preiskav, pomoč pri travmi in svetovanje žrtvam.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 25. člena Podpora žrtvam spolnega nasilja
Primerjava med državami 25. člena Podpora žrtvam spolnega nasilja
VPRAŠANJA
 
a. Ali obstajajo krizni centri za žrtve posilstva? Če je odgovor pritrdilen, navedite število kriznih centrov. Kakšna svetovanja nudijo? Ali jih vodijo državne oblasti ali nevladne organizacije (prosimo, pojasnite)? Ali so neodvisni ali so povezani z drugimi institucijami/nevladnimi organizacijami, ki zagotavljajo druge vrste storitev. Prosimo, razložite.
Odgovor: V Sloveniji ne obstaja krizni center, ki bi obenem nudil medicinske in forenzične preiskave, pomoč in svetovanje žrtvam. Na voljo so programi nevladnih organizacij, ki se osredotočajo na žrtve spolnega nasilja na področju svetovanja. Žrtve spolnega nasilja, ki potrebujejo umik se nastani v že obstoječe varne namestitve – zatočišča za žrtve nasilja.
Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 določa mrežo programov1, v katero so vključeni tudi programi svetovanja za žrtve nasilja.
a. Ali obstajajo krizni centri za žrtve posilstva? Če je odgovor pritrdilen, navedite število kriznih centrov. Kakšna svetovanja nudijo? Ali jih vodijo državne oblasti ali nevladne organizacije (prosimo, pojasnite)? Ali so neodvisni ali so povezani z drugimi institucijami/nevladnimi organizacijami, ki zagotavljajo druge vrste storitev. Prosimo, razložite.
Odgovor: V Sloveniji ne obstaja krizni center, ki bi obenem nudil medicinske in forenzične preiskave, pomoč in svetovanje žrtvam. Na voljo so programi nevladnih organizacij, ki se osredotočajo na žrtve spolnega nasilja na področju svetovanja. Žrtve spolnega nasilja, ki potrebujejo umik se nastani v že obstoječe varne namestitve – zatočišča za žrtve nasilja.
Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 določa mrežo programov1, v katero so vključeni tudi programi svetovanja za žrtve nasilja.
MINUS
b. Ali zagotavljajo kratkoročna, srednjeročna ali dolgoročna psihološka osebna svetovanja? Ali imajo storitev tudi v obliki podpornih skupin? Ali zagotavljajo psihološko podporo med sodnim postopkom? Ali imajo nalogo, da žrtve napotijo, in če imajo kam žrtve napotijo?
Odgovor: V Sloveniji obstajajo različne organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nasilje, nudijo tudi pomoč žrtvam spolnega nasilja in posilstev. Osebno svetovanje nudijo Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma (individualno svetovanje osebam z izkušnjo nasilja, Društvo SOS telefon (nudi osebno svetovanje za žrtve spolnega nasilja), Društvo ženska svetovalnica (Psihosocialna pomoč ženskam, žrtvam nasilja), Društvo Ključ (za žrtve trgovine z ljudmi), Beli obroč Slovenije, Papilot, Center za socialne delo Celje in Center za socialno delo Maribor. Za žrtve spolnega nasilja imajo posebne programe na Društvu za nenasilno komunikacijo in Združenju proti spolnemu zlorabljanju.
PLUS
b. Ali zagotavljajo kratkoročna, srednjeročna ali dolgoročna psihološka osebna svetovanja? Ali imajo storitev tudi v obliki podpornih skupin? Ali zagotavljajo psihološko podporo med sodnim postopkom? Ali imajo nalogo, da žrtve napotijo, in če imajo kam žrtve napotijo?
Odgovor: V Sloveniji obstajajo različne organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nasilje, nudijo tudi pomoč žrtvam spolnega nasilja in posilstev. Osebno svetovanje nudijo Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma (individualno svetovanje osebam z izkušnjo nasilja, Društvo SOS telefon (nudi osebno svetovanje za žrtve spolnega nasilja), Društvo ženska svetovalnica (Psihosocialna pomoč ženskam, žrtvam nasilja), Društvo Ključ (za žrtve trgovine z ljudmi), Beli obroč Slovenije, Papilot, Center za socialne delo Celje in Center za socialno delo Maribor. Za žrtve spolnega nasilja imajo posebne programe na Društvu za nenasilno komunikacijo in Združenju proti spolnemu zlorabljanju.

Skupine za samopomoč za ženske -žrtve nasilja imajo Društvo SOS telefon, Društvo življenje brez nasilja, Zavod Emma, Društvo ženska svetovalnica, Center za socialno delo Celje (Skupina za pomoč in samopomoč ženskam v stiski Moč), Center za socialno delo Maribor (Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor).

Program, ki ga izvajajo na Društvu za nenasilno komunikacijo se imenuje Svetovalnica za žrtve spolnega nasilja2. Program nudi celostno obliko pomoči za žrtve spolnega nasilja, ki so starejše od štirinajst let. Namenjen je mladostnicam in mladostnikom z izkušnjo spolnega nasilja, odraslim osebam, ki so spolno nasilje doživele v otroštvu in tistim, ki so spolno nasilje doživeli v odrasli dobi. Pomoč uporabnicam in uporabnikom je usmerjena v: pomoč pri prepoznavanju nasilja in načrtovanju pomoči; povečanje varnosti; krepitev moči in podporo pri razreševanju posledic nasilja; krepitev samozavedanja uporabnice in uporabnika; spodbujanje učinkovitega vodenja svojega življenja; krepitev socialne mreže uporabnice in uporabnika ter sodelovanje s socialnimi mrežami, ki pomagajo uporabnici in uporabniku pri povečanju varnosti.

Delo Svetovalnice za žrtve spolnega nasilja je usmerjeno tudi v sodelovanje s socialno mrežo žrtve spolnega nasilja (starši, prijatelji/prijateljice, sorodniki/sorodnice), ki iščejo pomoč za žrtev in obenem tudi zase, kako naj ravnajo, da bodo krepili odnos in ne bodo povzročali dodatne škode.

Svetovanje poteka po elektronski pošti, preko telefona ali kot osebno, individualno svetovanje in terapevtsko delo v prostorih Društva za nenasilno komunikacijo. Nudijo socialno zagovorništvo, spremstvo na institucije ter pravno pomoč. Delo Svetovalnice za žrtve spolnega nasilja je usmerjeno tudi v sodelovanje z drugimi strokovnimi službami, ki delajo z žrtvami spolnega nasilja (CSD, policija, zdravstvene ustanove, svetovalni centri, nevladne organizacije, tožilstvo, sodišče) z namenom izpopolnjevanja znanj za koordiniran pristop ter preprečevanjem sekundarne viktimizacije ter informiranje o specifičnosti spolnega nasilja in ustreznega pristopa k problematiki. Informacije o delovanju svetovalnice lahko uporabnice in uporabniki pridobijo na spletni strani društva ali po telefonu.

Delovanje svetovalnice za žrtve spolnega nasilja je delno sofinancirano s strani Mestne Občine Ljubljana. V kolikor ne bodo uspeli pridobiti dodatnega financiranja bo Svetovalnica za žrtve spolnega nasilja delovala zgolj do konca leta 2014.

Poleg Društva za nenasilno komunikacijo programe za pomoč žrtvam nasilja izvajajo v sklepu svojih storitev tudi druge nevladne organizacije, ki delujejo na področju pomoči žrtvam nasilja.

Na področju spolnih zlorab od leta 1994 deluje Združenje proti spolnemu zlorabljanju3. Njihove uporabnice in uporabniki so otroci, žrtve vseh oblik trpinčenja, spolnega napada, nasilja v družini in vrstniškega nasilja, člani družine in vsi drugi odrasli, ki želijo zaščititi otroka za katerega domnevajo da je ogrožen ali žrtev katere od oblik nasilja, odrasle ženske in moški, ki trpijo ali domnevajo da trpijo posledice katere koli oblike nasilja ali spolnega napada v otroštvu, osebe s posebnimi potrebami in invalidi z enakimi problemi,vrtci, šole in druge ustanove, z eno besedo vsakdo, ki želi zaščititi ogroženega otroka ali se oziroma se je na osnovi pretrpljene izkušnje v otroštvu doživljal ali se še doživlja kot žrtev. Uporabnikom in uporabnicam nudijo naslednje oblike pomoči: telefon za pomoč, osebno svetovanje, zagovorništvo, samopomočne skupine, izobraževanje, pomoč preko spletne strani oz. spletni forum. Pomoč in podporo dobijo otroci, osebe, ki želijo zaščititi otroka, osebe z lastno izkušnjo zlorabe v otroštvu, kot tudi tisti, ki iščejo informacije, podporo in pomoč za prepoznavanje zlorabljenega otroka ali za ukrepanje.

Predvsem je potrebno opozoriti na obravnavo otrok žrtev spolnih zlorab. Tako bi bilo potrebno, da država pripravi in implementira zakonske podlage za snemanje razgovorov otrok, žrtev spolnih zlorab, z ustrezno usposobljenimi strokovnjakinjami in strokovnjaki, kar bo omogočilo uporabo posnetkov teh razgovorov v vseh sodnih postopkih, s čimer se bo preprečilo večkratno izpostavljanje otrok različnim pričanjem na sodišču in izvedenskim mnenjem. Nujno bi bilo pripraviti in organizirat ustrezna usposabljanja za izvedenke in izvedence za razgovore s spolno zlorabljenimi otroci ter zagotovi nadzor nad njihovim delom. Na področju spolnih zlorab otrok praktično ni strokovnjakinj, strokovnjakov, ki bi bili usposobljeni opravljati razgovor s spolno zlorabljenim otrokom. Zastala so prizadevanja za zakonodajno ureditev snemanja razgovorov s spolno zlorabljenimi otroki, kar bi omogočilo, da otrok ne bi bil večkrat izpostavljen različnim pričanjem na sodišču in izvedenskim mnenjem. Nevladne organizacije opažajo tudi, da sodne izvedenke in izvedenci pri svojem delu ne upoštevajo dinamike nasilja v družini in posledic tega nasilja na otrocih ter se nejasno opredeljujejo o koristi otrok glede stikov, kar škoduje največji koristi otrok4.

Ženske, ki so preživele spolno nasilje so še vedno prepogosto sekundarno viktimizirane, ko pridejo v kontakt s policijo, tožilstvom, sodstvom in zdravstvenimi institucijami, predvsem zaradi pomanjkanja znanja in izobraževanje o spolnem nasilju kot tudi protokolov, ki bi usmerjali dejavnosti na tem področju5.
MINUS
c. Ali obstajajo centri za žrtve spolnega nasilja, ki zagotavljajo takojšnjo zdravniško oskrbo in/ali forenzično preiskavo (zbiranje dokazov) in/ali imajo interventno vlogo - kot je namestitev žrtve v varno hišo? Prosimo, pojasnite vlogo in naloge teh centrov, in napišite število tovrstnih centrov v državi. Ali jih vodijo državni organi ali nevladne organizacije? Ali so neodvisni ali so povezani z drugimi institucijami/nevladnimi organizacijami, ki zagotavljajo druge vrste storitev? Prosimo, pojasnite.
Odgovor: Tovrstni centri ne obstajajo. Takojšnjo zdravniško oskrbo zagotavlja urgentna zdravstvena služba, forenzično preiskavo policija, interventno vlogo imajo centri za socialno delo.
c. Ali obstajajo centri za žrtve spolnega nasilja, ki zagotavljajo takojšnjo zdravniško oskrbo in/ali forenzično preiskavo (zbiranje dokazov) in/ali imajo interventno vlogo - kot je namestitev žrtve v varno hišo? Prosimo, pojasnite vlogo in naloge teh centrov, in napišite število tovrstnih centrov v državi. Ali jih vodijo državni organi ali nevladne organizacije? Ali so neodvisni ali so povezani z drugimi institucijami/nevladnimi organizacijami, ki zagotavljajo druge vrste storitev? Prosimo, pojasnite.
Odgovor: Tovrstni centri ne obstajajo. Takojšnjo zdravniško oskrbo zagotavlja urgentna zdravstvena služba, forenzično preiskavo policija, interventno vlogo imajo centri za socialno delo.
MINUS
d. Ali sta žrtev ali center dolžna prijaviti kaznivo dejanje nasilja na policijo, v primeru, da je žrtev napotena na forenzične preiskave s strani kriznega centra za žrtve posilstva ali spolnega nasilja?
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)6 v poglavju Kazniva dejanja zoper pravosodje v 281. členu, Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca, navaja:
(1) Kdor ve za storilca kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen najmanj petnajstih let zapora ali dosmrtnega zapora, ali kdor samo ve, da je bilo tako dejanje storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec ali dejanje pravočasno odkrije, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Kdor opusti ovadbo, se ne kaznuje, če je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec ali če je zagovornik, zdravnik ali spovednik storilca. Ker se katera od oseb iz tega odstavka razen zagovornika, zdravnika ali spovednika ne kaznuje za opustitev ovadbe iz prvega odstavka tega člena, se za opustitev ovadbe ne kaznuje niti njen zakonec niti oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti niti partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti.
d. Ali sta žrtev ali center dolžna prijaviti kaznivo dejanje nasilja na policijo, v primeru, da je žrtev napotena na forenzične preiskave s strani kriznega centra za žrtve posilstva ali spolnega nasilja?
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)6 v poglavju Kazniva dejanja zoper pravosodje v 281. členu, Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca, navaja:
(1) Kdor ve za storilca kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen najmanj petnajstih let zapora ali dosmrtnega zapora, ali kdor samo ve, da je bilo tako dejanje storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec ali dejanje pravočasno odkrije, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Kdor opusti ovadbo, se ne kaznuje, če je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec ali če je zagovornik, zdravnik ali spovednik storilca. Ker se katera od oseb iz tega odstavka razen zagovornika, zdravnika ali spovednika ne kaznuje za opustitev ovadbe iz prvega odstavka tega člena, se za opustitev ovadbe ne kaznuje niti njen zakonec niti oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti niti partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti.
MINUS
e. Ali so storitve kriznega centra za žrtve posilstva ali žrtve spolnega nasilja brezplačne? Kdo jih financira?
Odgovor: Glejte odgovora pod vprašanjema a in b.
e. Ali so storitve kriznega centra za žrtve posilstva ali žrtve spolnega nasilja brezplačne? Kdo jih financira?
Odgovor: Glejte odgovora pod vprašanjema a in b.
MINUS
[1] Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, Ur. l. RS, št. 39/13.
[2] Podatek o programu pripravili na Društvu za nenasilno komunikacijo, 19. 6. 2014.
[3] Dostopno na spletni strani Združenja proti spolnemu zlorabljanju: http://www.spolna-zloraba.si/, 19. 6. 2014.
[4] Ramšak, A., Šetinc Vernik, M., Vernik Šetinc, B. (ur.) (2014) Senčno poročilo koalicije nevladnih organizacij Odboru za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Sloveniji. Ob 2. periodičnem poročilu Republike Slovenije k Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dostopno preko: http://www.ekvilib.org/images/stories/sencno%20porocilo_SLO.pdf, 20. 6. 2014.
[5] EIGE's study on sexual violence against women in the EU and Croatia. Dostopno preko: http://eige.europa.eu/content/sexual-violence, 20. 6. 2014.
[6] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur.l. RS, št. 55/08 (66/2008 popr.), 39/09, 91/11, 50/12.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.