Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
1. Pogodbenice zagotovijo ali okrepijo ustrezna usposabljanja za strokovnjake, ki se ukvarjajo z žrtvami ali storilci vsakršnih nasilnih dejanj s področja uporabe te konvencije, o preprečevanju in odkrivanju teh nasilnih dejanj, o enakosti med ženskami in moškimi, o potrebah in pravicah žrtev ter preprečevanju sekundarne viktimizacije.

2. Pogodbenice spodbujajo, da usposabljanje iz prvega odstavka vključuje usposabljanje za usklajeno vsestransko sodelovanje vseh ustreznih akterjev, da se omogočijo celoviti in ustrezni napotitveni postopki v primerih nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 15. člena Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
Primerjava med državami 15. člena Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
VPRAŠANJA
 
a. Kakšna strokovna usposabljanja so na voljo zgoraj omenjenim ali drugim skupinam (NVO npr.)? Navedite, ali to usposabljanje vključuje vidike: (a) preprečevanja in odkrivanja posameznih vrst nasilja, (b) načela enakosti med ženskami in moškimi, (c) potrebe in pravice žrtev, in/ali (d) kako preprečiti sekundarno viktimizacijo. Ali je to osnovno strokovno usposabljanje ali usposabljanje v sklopu institucij? Kdo organizira usposabljanje in kdo ga/jih financira? Ali so bili programi akreditirani, in če da, s čigave strani? Prosimo, pojasnite postopek akreditacije.
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 in Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20142 zajema strategijo izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev3.

Izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev so še vedno nezadovoljiva. V praksi posebno ugotavljamo pomanjkanje znanja pri delu sodnih izvedenk/izvedencev. V praksi se še vedno lahko zgodi, da ima ženska – žrtev nasilja kontakt s policistko/policistom, socialno delavko/delavcem, zdravnico/zdravnikom, ki ne pozna problematike nasilja nad ženskami.
PLUS
a. Kakšna strokovna usposabljanja so na voljo zgoraj omenjenim ali drugim skupinam (NVO npr.)? Navedite, ali to usposabljanje vključuje vidike: (a) preprečevanja in odkrivanja posameznih vrst nasilja, (b) načela enakosti med ženskami in moškimi, (c) potrebe in pravice žrtev, in/ali (d) kako preprečiti sekundarno viktimizacijo. Ali je to osnovno strokovno usposabljanje ali usposabljanje v sklopu institucij? Kdo organizira usposabljanje in kdo ga/jih financira? Ali so bili programi akreditirani, in če da, s čigave strani? Prosimo, pojasnite postopek akreditacije.
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 in Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20142 zajema strategijo izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev3.

Izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev so še vedno nezadovoljiva. V praksi posebno ugotavljamo pomanjkanje znanja pri delu sodnih izvedenk/izvedencev. V praksi se še vedno lahko zgodi, da ima ženska – žrtev nasilja kontakt s policistko/policistom, socialno delavko/delavcem, zdravnico/zdravnikom, ki ne pozna problematike nasilja nad ženskami.

4. in 5. odstavek 10. člena ZPND pravi, da se morajo strokovne delavke, delavci v organih in organizacijah, ki so zadolženi za opravljanje nalog na področju nasilja, v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobraževati s področja nasilja. Prav tako so dolžne zagotoviti usposabljanje vseh strokovnih delavk, delavcev, ki se v okviru svojega dela srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja, odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne organizacije.

Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-20144 pa predvideva strategijo izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavk in delavcev:
Treba je razviti in periodično izvajati nacionalno usposabljanje za strokovno javnost in načrtovalce politike na nacionalni ravni za podporo njihovemu delu, vključujoč zaposlene v pravosodju, policiji, osebe, ki izvajajo usposabljanje med pogojnim odpustom, osebje v zaporih, zaposlene na socialnem področju, v psihiatriji, psihologiji, zdravstvu, šolstvu, osebe, ki se ukvarjajo z begunci in priseljenci, državne uslužbence in poslance. Usposabljanje naj obsega opredelitev pojmov, oblike nasilja in njihov obseg, vpliv na tiste, ki so še posebno izpostavljeni nasilju v družini, posledice, stroške nasilja, potrebe vseh vpletenih in strokovne odzive ciljne populacije usposabljanja. Začetno in nadaljnje usposabljanje strokovnih delavcev, zaposlenih v oskrbnih centrih in drugih institucijah, zdravstvenega osebja, policije ter zaposlenih v vzgoji in izobraževanju naj poleg naštetega vključuje učenje multidisciplinarnega in medinstitucionalnega dela.
Ključne naloge:
– razvoj in izvajanje izobraževalnih modulov o problematiki nasilja v družini za strokovno javnost in načrtovalce politike na nacionalni ravni;
– ozaveščanje in strokovno usposabljanje svetovalcev, ki se ukvarjajo z družinami, o nujnosti zaznave in zgodnje ocene primerov nasilja v družini;
– ministrstva morajo zagotoviti razvoj, strokovno usposabljanje in nadaljnje izobraževanje strokovnjakov, ki imajo stik z osebami z izkušnjo nasilja v družini. Programi usposabljanja morajo vključevati tematiko zlorabe in varstva otrok, seznanjanja s protokoli delovanja na tem področju, z načini in multidisciplinarnimi oblikami ukrepanja, razviti pa morajo tudi usposobljenost dela z otroki, ki so morda zlorabljeni. Programi morajo biti oblikovani multidisciplinarno in medresorsko, saj delovanje in sodelovanje med strokami le tako lahko učinkovitejše;
– strokovnim delavcem morajo biti pri njihovem delu zagotovljeni: supervizija, inštrukcije, konzultacije in inšpektorski nadzor ter dodatno usposabljanje, da bi lahko učinkovito delali in hitro prepoznali različne oblike nasilja v družini;
– organizacija strokovnih srečanj, ki bi enkrat na leto potekala po regijah z vsemi izvajalci zakona, in sicer kot dodatno izobraževanje, medsebojno informiranje in krepitev medsebojnega sodelovanja;
– zagotoviti varnost strokovnega delavca pri obravnavi posameznega primera nasilja v družini;
– uvajanje supervizije za vse strokovne delavce, ki se vključujejo v obravnavo nasilja.
Nosilci: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za pravosodje.

Izobraževanje delavk, delavcev CSD praviloma organizira Skupnost socialnih zavodov. Za izobraževanje skrbita tudi Socialna zbornica Slovenije in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (organizirata seminarje za področje preprečevanja nasilja v družini, namenjene strokovnim delavcem in delavkam CSD, varnih hiš, materinskih domov in kriznih centrov ter regijskim koordinatoricam).

Od sprejetja ZPND so bila izvedena različna izobraževanja in usposabljanja na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Leta 2010 je bil izveden posvet »Odprta vprašanja v zvezi z uporabo ZPND« ter dvodnevni seminar »Nasilje v družini«. Na izobraževanjih so bili obravnavani posamezni sklopi vprašanj, ki se nanašajo na uporabo ZPND, ZKP in Zakona o policiji. V letu 2011 je bilo v sodelovanju s PIC izvedeno izobraževanje »Učinkovito sodelovanje na področju nasilja v družini« ter posvet »Nasilje nad otroki«, ki je bil organiziran v sodelovanju z Društvom državnih tožilcev Slovenije in Generalno policijsko upravo. Poleg samostojnih izobraževanj je bila problematika nasilja v družini v letu 2010 vključena v program kazenskopravne sodniške šole, seminar za preiskovalne sodnice in sodnike in izobraževanje z naslovom »Vloga in pomen državnega tožilca v odnosu do žrtev in oškodovancev kaznivih dejanj«5.

IN SEM - Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju krepitve kompetenc za preprečevanje nasilja so od leta 2010 do leta 2012 izvajali ISA institut, Društvo Ključ – Center za boj proti trgovini z ljudmi, Slovenska filantropija in Združenje za promocijo prostovoljstva.

Leta 2013 je potekal vsakoletni strokovni posvet, namenjen tožilkam, tožilcem, policistkam in policistom ter drugi zainteresirani javnosti, ki so ga organizirali Generalna policijska uprava, Društvo državnih tožilcev Slovenije in Center za izobraževanje v pravosodju, z naslovom »Otrok v vlogi žrtve in storilca«6. Eden od predavateljev na posvetu je bil psihoterapevt Zoran Milivojević, ki je v predavanju z naslovom Razlika med telesnim kaznovanjem in fizično zlorabo7 zagovarjal stališče, po katerem je telesno kaznovanje otrok racionalni postopek, s katerim se otroku, ki se ne preneha vesti nevarno ali agresivno, z nekaj udarci po riti povzroči bolečino, brez poškodb. Po njegovem mnenju je telesno kaznovanje postopek, ki se ga uporabi v posebnih situacijah, ko po oceni staršev drugi postopki niso dovolj učinkoviti. Usmerjen je v spremembo vedenja in je v izključni pristojnosti staršev. Po njegovem mnenju država staršem ne sme odvzeti pravice, da telesno kaznujejo otroka. Takšna kazen mora ostati del legitimnega in legalnega starševskega vzgojnega repertoarja. NVO smo po posvetu ostro protestirale zaradi stališč o sprejemljivosti telesnega kaznovanja otrok, ki jih je zagovarjal v predavanju.

Leta 2014 so prav tako Generalna policijska uprava, Društvo državnih tožilcev Slovenije in Center za izobraževanje v pravosodju organizirali naslednji vsakoletni strokovni posvet kriminalistk/kriminalistov, tožilk/tožilcev, sodnic/sodnikov in zagovornic/zagovornikov otrok. Osrednja tema posveta z naslovom »Kriza – otroci – nasilje«, je bil otrok v sodobnem času, kot žrtev ali povzročitelj nasilja8. Zainteresirana javnost oz. NVO so bile s posveta izključene.

Policija ima vzpostavljen sistem rednega letnega usposabljanja policistk in policistov, ki vključuje tudi usposabljanja in specializacije o nasilju v družini, nasilju nad otroki in nasilju nad ženskami. Navedene vsebine vsebuje tudi višješolski študijski program za policistke in policiste, ki med drugim omogoča poglobitev strokovnega znanja in usposobljenosti policistk in policistov za opravljanje policijskih nalog tudi na področju varstva človekovih pravic v policijskih postopkih. Prav tako Generalna policijska uprava in posamične policijske uprave organizirajo okrogle mize in posvete o nasilju v družini9.

Za delo na področju nasilja v družini v izobraževalnem sistemu je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v minulih letih razpisalo več javnih razpisov. Od leta 2011 je bilo financiranih več projektov s področja obravnavanja in preprečevanja nasilja. Tako je Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti izvajal projekt »Sistemsko soočanje z nasiljem v družini – usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju«. Vsebine v programu usposabljanja so bile naslednje: pravne podlage za obravnavanje nasilja v družini, prepoznavanje in preprečevanje nasilja, naloge zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih pri obravnavanju nasilja, sodelovanje z drugimi institucijami. Program je vključeval tudi praktično preizkušanje pridobljenega znanja ter refleksijo in izmenjavo izkušenj. Izobraževanje je uspešno zaključilo okrog 1400 strokovnih delavk in delavcev, ki so postali multiplikatorji (oseba, ki svoje znanje v kolektivu prenaša na druge, tako da so vsi seznanjeni z informacijami, potrebnimi za delo) za omenjene vsebine v VIZ. Pridobili so tudi ustrezne informacije in gradiva za izobraževanje učenk in učencev10.

Pomanjkljivost ZPND je, da ne predvideva finančnih posledic, kar pomeni, da npr. NVO niso zagotovljena sredstva za izpolnjevanje te z zakonom dane obveznosti. Zakon bi ob postavitvi takšne obveznosti, moral predvideti tudi financiranje izobraževanj strokovnih delavk in delavcev. Na strani CSD in pravosodja to ni težava, saj v obeh primerih obstaja organ, ki skrbi za tovrstno dejavnost, NVO pa nimajo sistemske možnosti vključevanja v takšna izobraževanja, predvsem pa nimajo sredstev, da bi izvedle izobraževanja za svoje delavke, delavce11.

Opazno je pomanjkanje usposobljenih sodnih izvedenk in izvedencev za nasilje nad ženskami, nasilje nad otroki, nasilje v družini in spolne zlorabe. Potrebno bi bilo urediti ustrezno strokovno usposabljanje in nadzor nad njihovim delom. V praksi se kaže tudi, da na področju spolnih zlorab otrok praktično ni strokovnjakinj ali strokovnjakov, ki bi bili usposobljeni opravljati razgovor s spolno zlorabljenim otrokom. Zastala so prizadevanja za zakonodajno ureditev snemanja razgovorov s spolno zlorabljenimi otroki, ki bi omogočilo, da otrok ne bi bil večkrat izpostavljen različnim pričanjem na sodišču in izvedenskim mnenjem12.

Opaža se, da sodne izvedenke in izvedenci pri svojem delu ne upoštevajo značilnosti in dinamike nasilja v družini in posledic nasilja pri žrtvah (predvsem ženskah in njihovih otrocih). Z vidika izobraževanja, usposabljanja tako organov, organizacij in NVO, niso dane enake možnosti za razvoj in delo, kar bi zakonodaja in javne politike sicer morali predvidevati.
MINUS
b. Ali so usposabljanja za strokovne delavke/delavce vključevala teme o usklajenem pristopu/sodelovanju različnih akterjev? Ali usposabljanja zagotavlja potrebna znanja/veščine o usklajenem sodelovanju med organi in/ali napotitvi k mehanizmom, ki so na voljo? Ali so programi določeni s določenim protokolom, smernicami, kodeksom ravnanja, itd., ko gre za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini?
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a.
b. Ali so usposabljanja za strokovne delavke/delavce vključevala teme o usklajenem pristopu/sodelovanju različnih akterjev? Ali usposabljanja zagotavlja potrebna znanja/veščine o usklajenem sodelovanju med organi in/ali napotitvi k mehanizmom, ki so na voljo? Ali so programi določeni s določenim protokolom, smernicami, kodeksom ravnanja, itd., ko gre za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini?
Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a.
MINUS
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08.
[2] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09.
[3] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[4] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09.
[5] Tretje periodično poročilo Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah - osnutek, april 2014. Dostopno preko: http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB8QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mzz.gov.si%2Ffileadmin%2Fpageuploads%2FZakonodaja_in_dokumenti%2Fknjiznica%2FZbornik_CP1.pdf&ei=4ACxU7ygHoGN7Qacz4HQCw&usg=AFQjCNEwpRZI1NTWq1-cra8DFBFngbFK5g&sig2=c4ITe5HxPKpp0uNVlHCGAw&bvm=bv.69837884,d.ZGU, 13. 6. 2014.
[6] Sedlar, A. (2013) Dr. Zoran Milivojević: Otroka je najboljše tepsti po debelih delih kože, Planet Siol.net. Dostopno preko: http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/05/otrok_v_vlogi_zrtve_in_storilc.aspx, 12. 6. 2014.
[7] Milivojević, Z. (2013) Razlikovanje telesnog kažnjavanja od fizičkog zlostavljanja. Predavanje na Strokovnem posvetu Otrok v vlogi žrtve in storilca, 4. april 2013. Brdo pri Kranju: Generalna policijska uprava, Društvo državnih tožilcev Slovenije, Center za izobraževanje v pravosodju.
[8] Ministrstvo za notranje zadeve – MNZ, Policija (2014) Na Brdu pri Kranju poteka strokovni posvet z naslovom Kriza – otroci – nasilje, Sporočila za javnost, 3. april 2014. Dostopno preko: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-javnost/72405-na-brdu-pri-kranju-poteka-strokovni-posvet-z-naslovom-kriza-otroci-nasilje, 20. 6. 2014.
[9] Tretje periodično poročilo Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah - osnutek, april 2014. Dostopno preko: http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB8QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mzz.gov.si%2Ffileadmin%2Fpageuploads%2FZakonodaja_in_dokumenti%2Fknjiznica%2FZbornik_CP1.pdf&ei=4ACxU7ygHoGN7Qacz4HQCw&usg=AFQjCNEwpRZI1NTWq1-cra8DFBFngbFK5g&sig2=c4ITe5HxPKpp0uNVlHCGAw&bvm=bv.69837884,d.ZGU (13. 6. 2014). [10] Tretje periodično poročilo Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah - osnutek, april 2014. Dostopno na: http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB8QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mzz.gov.si%2Ffileadmin%2Fpageuploads%2FZakonodaja_in_dokumenti%2Fknjiznica%2FZbornik_CP1.pdf&ei=4ACxU7ygHoGN7Qacz4HQCw&usg=AFQjCNEwpRZI1NTWq1-cra8DFBFngbFK5g&sig2=c4ITe5HxPKpp0uNVlHCGAw&bvm=bv.69837884,d.ZGU, 13. 6. 2014.
[11] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini. Poročilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana.
[12] Ramšak, A., Šetinc Vernik, M., Vernik Šetinc, B. (ur.) (2014) Senčno poročilo koalicije nevladnih organizacij Odboru za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Sloveniji. Ob 2. periodičnem poročilu Republike Slovenije k Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dostopno preko: http://www.ekvilib.org/images/stories/sencno%20porocilo_SLO.pdf, 20. 6. 2014.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.