|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2016 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave |
|
1. Za izvajanje te konvencije se pogodbenice zavezujejo: a. v rednih časovnih presledkih ločeno zbirati ustrezne statistične podatke o primerih vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije; b. podpirati raziskave o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, za preučevanje njihovih vzrokov in posledic, pojavnosti in stopnje obsodb ter učinkovitost ukrepov, sprejetih za izvajanje te konvencije. 2. Pogodbenice si prizadevajo v rednih časovnih presledkih izvesti anketiranje prebivalstva za oceno pojavnosti in trendov glede vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije. 3. Pogodbenice zagotovijo skupini strokovnjakov iz 66. člena te konvencije zbrane podatke na podlagi tega člena za spodbujanje mednarodnega sodelovanja in omogočanje mednarodne primerjave. 4. Pogodbenice zagotovijo, da so zbrani podatki na podlagi tega člena na voljo javnosti. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 11. člena Zbiranje podatkov in raziskave | ||
| Primerjava med državami 11. člena Zbiranje podatkov in raziskave | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali država zbira podatke o vseh oblikah nasilja, kot je določeno v Konvenciji? Prosimo, navedite. Ali zbira podatke redno, če da, navedite način zbiranja. Kateri so viri podatkov? Prosimo, navedite ustanovo, ki zbira podatke (Statistični urad, zdravstvene ustanove, socialno varstvo, policija, sodstvo vključno s tožilci, nevladne organizacije, itd.). |
| Odgovor: S spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 se je spremenila prva alineja 32. člena, pri čemer je sedaj določeno, da Ministrstvo za notranje zadeve zbira podatke o posameznici/posamezniku ločene tudi po spolu. |
 |
| a. Ali država zbira podatke o vseh oblikah nasilja, kot je določeno v Konvenciji? Prosimo, navedite. Ali zbira podatke redno, če da, navedite način zbiranja. Kateri so viri podatkov? Prosimo, navedite ustanovo, ki zbira podatke (Statistični urad, zdravstvene ustanove, socialno varstvo, policija, sodstvo vključno s tožilci, nevladne organizacije, itd.). |
|
Odgovor: S spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 se je spremenila prva alineja 32. člena, pri čemer je sedaj določeno, da Ministrstvo za notranje zadeve zbira podatke o posameznici/posamezniku ločene tudi po spolu. 32. člen (zbiranje podatkov) (1) Podatki, ki jih vsebujejo zbirke podatkov iz 31. člena tega zakona, se zbirajo neposredno od posameznika ter iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. (2) Centri za socialno delo pri izvajanju nalog na podlagi tega zakona brezplačno pridobivajo podatke, ki jih potrebujejo za namene iz 30. člena tega zakona in za namene zbiranja podatkov po zakonu, ki ureja socialno varstvo, iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev: - Ministrstva za notranje zadeve – podatke o posamezniku in družinskih članih (ime in priimek, spol, datum rojstva, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču), podatke o sklenjenih zakonskih zvezah, razvezah in sklenjenih partnerskih zvezah iz centralnega registra prebivalstva in podatke o gospodinjstvu iz drugih evidenc Ministrstva za notranje zadeve; - policije – podatke o izdanih odredbah za prepoved približevanja; - izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti – podatke o vključitvi v vzgojno izobraževalni zavod ter podatke iz zbirke podatkov o otrocih in mladostnikih, ki potrebujejo pomoč in svetovanje; - Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti; - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije – podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja; - Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o izplačanem nadomestilu preživnine; - Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah ter o datumu in razlogih prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb in razlogih prenehanja izplačevanja materialnih pravic; - javnih socialnovarstvenih zavodov in koncesionarjev s področja socialnega varstva – podatke o uživalcih pravic iz zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinska razmerja ter iz zakona, ki ureja socialno varstvo, podatke o preživninah, o postavitvi pod skrbništvo in o imenovanju skrbnika, o namestitvi v rejništvo po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti, o vključitvi v socialnovarstvene storitve oziroma programe in o obravnavah nasilja v družini; - delodajalcev – podatke o zaposlitvi. (3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti. (4) Centri za socialno delo zbirajo le tiste podatke, ki jih potrebujejo za obravnavo posameznega primera. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
 |
| b. Kakšne vrste podatkov se zbirajo? Prosimo, imejte v mislih, da je zbiranje naslednjih podatkov minimalen standard za zbiranje podatkov s strani javnih organov (sodstvo, policija, socialno varstvo) število primerov, podatki o žrtvah in storilcih – spol, starost, vrsta nasilja, odnos s povzročiteljem, geografska lokacija, vrsta obsodbe in število prepovedi približevanja, in drugi dejavniki, kot je invalidnost. Če obstajajo druge vrste zbranih podatkov, jih navedite (resnost nasilja, incident, posledice nasilja, zakonski status žrtve, itd). |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| b. Kakšne vrste podatkov se zbirajo? Prosimo, imejte v mislih, da je zbiranje naslednjih podatkov minimalen standard za zbiranje podatkov s strani javnih organov (sodstvo, policija, socialno varstvo) število primerov, podatki o žrtvah in storilcih – spol, starost, vrsta nasilja, odnos s povzročiteljem, geografska lokacija, vrsta obsodbe in število prepovedi približevanja, in drugi dejavniki, kot je invalidnost. Če obstajajo druge vrste zbranih podatkov, jih navedite (resnost nasilja, incident, posledice nasilja, zakonski status žrtve, itd). |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
| c. Ali je bila v zadnjih petih letih izvedena javnomnenjska raziskava na temo nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če je odgovor pritrdilen, navedite raziskane vrste nasilja, geografsko pokritost, kdo jo je izvedel in kdaj. Kdo je financiral raziskavo? Kaj je bil cilj raziskave – da se oceni razširjenost, naravo in posledice, itd.? Se je raziskava izvedla na državni, regionalni in/ali lokalni ravni? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| c. Ali je bila v zadnjih petih letih izvedena javnomnenjska raziskava na temo nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če je odgovor pritrdilen, navedite raziskane vrste nasilja, geografsko pokritost, kdo jo je izvedel in kdaj. Kdo je financiral raziskavo? Kaj je bil cilj raziskave – da se oceni razširjenost, naravo in posledice, itd.? Se je raziskava izvedla na državni, regionalni in/ali lokalni ravni? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
| d. Ali so bili podatki iz raziskave na voljo strokovnim skupinam, da bi spodbudili sodelovanje in omogočil aktivnosti ozaveščanja? Ali so strokovnjakinje in strokovnjaki sodelovali v različnih državnih organih/telesih in so prispevali k ozaveščanju o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| d. Ali so bili podatki iz raziskave na voljo strokovnim skupinam, da bi spodbudili sodelovanje in omogočil aktivnosti ozaveščanja? Ali so strokovnjakinje in strokovnjaki sodelovali v različnih državnih organih/telesih in so prispevali k ozaveščanju o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
| e. Ali so bile informacije, ki temeljijo na raziskavah in/ali zbiranju podatkov o nasilju nad ženskami in nasilju v družini, na voljo javnosti? Če so navedite, na kakšen način (kampanje, spletna stran, okrogle mize, medijsko pokritost, publikacije, itd.). Ali so se odvijale kakršne koli javne razprave o ugotovitvah, sklepih in priporočilih o prihodnjih ukrepih? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| e. Ali so bile informacije, ki temeljijo na raziskavah in/ali zbiranju podatkov o nasilju nad ženskami in nasilju v družini, na voljo javnosti? Če so navedite, na kakšen način (kampanje, spletna stran, okrogle mize, medijsko pokritost, publikacije, itd.). Ali so se odvijale kakršne koli javne razprave o ugotovitvah, sklepih in priporočilih o prihodnjih ukrepih? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
|
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08 in 68/16. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
