![]() |
SLO |
2014 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
10. člen - Usklajevalno telo |
1. Pogodbenice določijo ali ustanovijo enega ali več uradnih teles, odgovornih za usklajevanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema področje uporabe te konvencije. Ta telesa usklajujejo zbiranje podatkov v skladu z 11. členom, jih analizirajo in razširjajo rezultate. 2. Pogodbenice zagotovijo, da organi, imenovani ali ustanovljeni na podlagi tega člena, prejemajo splošne informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi VIII. poglavja. 3. Pogodbenice zagotovijo, da imajo organi, imenovani ali ustanovljeni na podlagi tega člena, zmogljivosti za neposredno komunikacijo in krepitev odnosov z enakimi ali sorodnimi telesi v drugih pogodbenicah. |
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
Splošna ocena 10. člena Usklajevalno telo |
Primerjava med državami 10. člena Usklajevalno telo |
VPRAŠANJA |
a. Ali obstaja eno ali več usklajevalnih teles, kot je opredeljeno v 1. odstavku 10. člena? Ali deluje na državni, regionalni in/ali lokalni ravni? Prosimo, navedite njegove/njihove vloge in naloge (koordinacija, izvajanje, itd.), vključno z vlogo poročanja. Če so odgovorni za poročanje, navedite komu poročajo. |
Odgovor: V Sloveniji usklajevalno telo, kot ga opredeljuje Konvencija, ne obstaja. Republika Slovenija je ena izmed držav, ki še ni izpolnila zahteve po ustanovitvi usklajevalnega telesa za preprečevanja in boj proti nasilju nad ženskami, ki bi poleg spremljanja uresničevanja politik in ukrepov in skrbelo za evalvacijo na področju nasilja nad ženskami. |
a. Ali obstaja eno ali več usklajevalnih teles, kot je opredeljeno v 1. odstavku 10. člena? Ali deluje na državni, regionalni in/ali lokalni ravni? Prosimo, navedite njegove/njihove vloge in naloge (koordinacija, izvajanje, itd.), vključno z vlogo poročanja. Če so odgovorni za poročanje, navedite komu poročajo. |
Odgovor: V Sloveniji usklajevalno telo, kot ga opredeljuje Konvencija, ne obstaja. Republika Slovenija je ena izmed držav, ki še ni izpolnila zahteve po ustanovitvi usklajevalnega telesa za preprečevanja in boj proti nasilju nad ženskami, ki bi poleg spremljanja uresničevanja politik in ukrepov in skrbelo za evalvacijo na področju nasilja nad ženskami. Ustanovitev vladnega usklajevalnega telesa je pomemben pokazatelj politične volje za preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja v obravnavani Konvenciji. Usklajevalno telo skrbi za uresničevanje politik in ukrepov za preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami. V preteklih letih, ko so države začele upoštevani napotilo za nacionalni akcijski načrt se je trend premaknil na ustanovitev usklajevalnega telesa in le redke države članice ga še niso ustanovile1. V Obrazložitvenemu poročilu h Konvenciji2 so zapisane štiri specifične naloge usklajevalnega telesa: usklajevanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov na področju preprečevanja in boja proti vsem oblikam nasilja nad ženskami3 iz Konvencije. |
b. Ali ima usklajevalno telo pooblastilo za zbiranje podatkov o vseh oblikah nasilja, ki jih ureja Konvencija in dostop do virov podatkov. Ali podatke analizira in jih objavlja.? Ali ima telo pristojnosti za zbiranje, analizo in javno objavljanje rezultatov? Ali lahko napišete njegove ključne ugotovitve in priporočila? Ali so bila priporočila predmet javne razprave in so se izvajala? Navedite nadaljnje ukrepe, če obstajajo. |
Odgovor: V Sloveniji usklajevalno telo, kot ga opredeljuje Konvencija, ne obstaja. |
b. Ali ima usklajevalno telo pooblastilo za zbiranje podatkov o vseh oblikah nasilja, ki jih ureja Konvencija in dostop do virov podatkov. Ali podatke analizira in jih objavlja.? Ali ima telo pristojnosti za zbiranje, analizo in javno objavljanje rezultatov? Ali lahko napišete njegove ključne ugotovitve in priporočila? Ali so bila priporočila predmet javne razprave in so se izvajala? Navedite nadaljnje ukrepe, če obstajajo. |
Odgovor: V Sloveniji usklajevalno telo, kot ga opredeljuje Konvencija, ne obstaja. |
c. Ali ima organ dostop do splošnih informacij, z izjemo dostopa do osebnih podatkov, zaradi varstva teh podatkov, zaradi sodelovanja med pristojnimi organi v državi, vključno z medsebojno pravno pomočjo v civilnih in kazenskih zadevah? |
Odgovor: V Sloveniji usklajevalno telo, kot ga opredeljuje Konvencija, ne obstaja |
c. Ali ima organ dostop do splošnih informacij, z izjemo dostopa do osebnih podatkov, zaradi varstva teh podatkov, zaradi sodelovanja med pristojnimi organi v državi, vključno z medsebojno pravno pomočjo v civilnih in kazenskih zadevah? |
Odgovor: V Sloveniji usklajevalno telo, kot ga opredeljuje Konvencija, ne obstaja |
d. Ali ima telo nalogo, da si izmenjuje izkušnje in znanje s podobnimi telesi v drugih državah, zlasti to velja za pogodbenice Konvencije? Če je odgovor pritrdilen, navedite nekaj primerov sodelovanja, naravo in izid sodelovanja. |
Odgovor: V Sloveniji usklajevalno telo, kot ga opredeljuje Konvencija, ne obstaja. |
d. Ali ima telo nalogo, da si izmenjuje izkušnje in znanje s podobnimi telesi v drugih državah, zlasti to velja za pogodbenice Konvencije? Če je odgovor pritrdilen, navedite nekaj primerov sodelovanja, naravo in izid sodelovanja. |
Odgovor: V Sloveniji usklajevalno telo, kot ga opredeljuje Konvencija, ne obstaja. |
[1] Hagemann-White, C. (2013) Analytical study of the results of the 4th round of monitoring the implementation of Recommendation Rec(2002)5 on the protection of women against violence in Council of Europe member states. Strasbourg: Council of Europe (Equality Division, Directorate General of Democracy). Dostopno preko: http://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/convention-violence/Docs/Analytical%20Study%20ENG.pdf, 20. 6. 2014. [2] Obrazložitveno poročilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno preko: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. [3] Pri razumevanju usklajevalnega telesa na področju nasilja nad ženskami (violence against women) je potrebno razumeti nasilje nad ženskami kot nasilje zaradi spola, kot obliko diskriminacije, zaradi katere so kršene človekove pravice in je posledica poglabljanje neenakosti med ženskami in moškimi. S tem se razlikuje od nasilja v družini (domestic violence). |