|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 7. člen - Celovita in usklajena politika |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za sprejetje in izvajanje uÄinkovite, celostne in usklajene vsedržavne politike, ki zajema vse ustrezne ukrepe za prepreÄevanje in boj proti vsem oblikam nasilja, zajetim v podroÄje uporabe te konvencije, in zagotavlja celovit odgovor na nasilje nad ženskami. 2. Pogodbenice zagotovijo, da so v politiki iz prvega odstavka pravice žrtve v središÄu vseh ukrepov in da se izvajajo v obliki uÄinkovitega sodelovanja med vsemi ustreznimi agencijami, institucijami in organizacijami. 3. Ukrepi, sprejeti v skladu s tem Älenom, vkljuÄujejo, kadar je to primerno, vse ustrezne akterje, kakor so vladne agencije, državni, regionalni in lokalni parlamenti in organi, državne institucije za Älovekove pravice in organizacije civilne družbe. |
| KAZALNIKI |
| 1. Odstotek pravno zavezujoÄih dokumentov v odnosu do predlaganih (informativnih) dokumentov, ki doloÄajo vloge in odgovornosti posameznih interesnih skupin in njihovo medsebojno sodelovanje, za vse oblike nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
|
Odgovor: Pravno zavezujoÄi so: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[1]. Podzakonski predpisi, ki so jih organi sprejeli in objavili v Uradnem listu RS glede na Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini: - Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in prepreÄevanju nasilja v družini[2], - Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti[3], - Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode[4], - Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini[5]. Strateški dokumenti: - Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-2014[6], - Akcijski naÄrt za prepreÄevanje nasilja v družini 2012-2013. |
| 1. Odstotek pravno zavezujoÄih dokumentov v odnosu do predlaganih (informativnih) dokumentov, ki doloÄajo vloge in odgovornosti posameznih interesnih skupin in njihovo medsebojno sodelovanje, za vse oblike nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
|
Odgovor: Pravno zavezujoÄi so: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[1]. Podzakonski predpisi, ki so jih organi sprejeli in objavili v Uradnem listu RS glede na Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini: - Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in prepreÄevanju nasilja v družini[2], - Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti[3], - Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode[4], - Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini[5]. Strateški dokumenti: - Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009-2014[6], - Akcijski naÄrt za prepreÄevanje nasilja v družini 2012-2013. |
 |
| 2. Stopnja umešÄenosti ukrepov/predpisov, ki kot prednostne naloge postavljajo pravice in potrebe žrtev, v dokumentih, ki opredeljujejo vloge in odgovornosti posameznih interesnih skupin in njihovo medsebojno sodelovanje, za vse oblike nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
| Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[1] opredeljuje v razliÄnih Älenih pravice in potrebe žrtev. Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016 v toÄki 6. 9. obravnava pomoÄ Å¾rtvam kaznivih dejanj[7]. |
 |
| 2. Stopnja umešÄenosti ukrepov/predpisov, ki kot prednostne naloge postavljajo pravice in potrebe žrtev, v dokumentih, ki opredeljujejo vloge in odgovornosti posameznih interesnih skupin in njihovo medsebojno sodelovanje, za vse oblike nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
|
Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[1] opredeljuje v razliÄnih Älenih pravice in potrebe žrtev. Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016 v toÄki 6. 9. obravnava pomoÄ Å¾rtvam kaznivih dejanj[7]. Pravice žrtve po ZPND so, da: - si izberejo spremljevalko ali spremljevalca (ta jo spremlja v postopkih, povezanih z nasiljem, z namenom zašÄititi njeno integriteto, ji pomagata pri iskanju rešitev in nudi psihiÄno oporo), - si izberejo zagovornico ali zagovornika (ta v skladu s posebnimi predpisi šÄiti njene koristi v postopkih in aktivnostih, ki jo zadevajo), - varujejo njeno in povzroÄiteljevo identitete tako, da se javnosti ne posredujejo podatkov, ki bi omogoÄili prepoznati njeno identiteto, to se stori le v primeru, da polnoletna oseba s tem soglaša, - si pridobi pravico do brezplaÄne pravne pomoÄi, ob izreÄeni oceni ogroženosti. Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016[7] v toÄki 6. 9. obravnava pomoÄ Å¾rtvam kaznivih dejanj in med drugim poudarja: da, je uÄinkovita pomoÄ Å¾rtvam kaznivih dejanj ni pomembna le z vidika zagotavljanja varnosti in celovite pomoÄi posameznikom v stiski, temveÄ je to tudi pot do prepoznavanja, odkrivanja in prijavljanja nasilnih oziroma kaznivih dejanj. Državni organi in nevladne organizacije morajo ob usklajenem in enotnem delovanju zagotavljati uÄinkovito obravnavo žrtev kaznivih dejanj, ki je prilagojena individualnim potrebam in okolišÄinam žrtev ter zajema psihosocialne, terapevtske, svetovalne, nastanitvene, materialne in druge oblike pomoÄi. Vzpostavljen mora biti uÄinkovit in dober sistem pomoÄi, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavlja obÄutek varnosti, sprejetosti in spoštovanja. Za uÄinkovito pomoÄ Å¾rtvam kaznivih dejanj je v prvi vrsti potrebno ozavešÄanje javnosti o Älovekovih pravicah, prepoznavanju oblik nasilja in oblikah pomoÄi[8]. V praksi se pogosto pojavljajo težave z razumevanje pravic žrtev. ZPND pomanjkljivo definira, za katere postopke velja pravica do spremljevalke ali spremljevalca, ki je v oporo žrtvi. Lahko se zgodi, da spremljevalec ne sme prisostvovati zaslišanju na policiji, ali ga odstranijo iz sodne dvorane, kljub pisnemu potrdilu in pooblastilu žrtve. Prav tako prihaja do razliÄnega obravnavanja in razumevanja pri dodeljevanju pravice do brezplaÄne pravne pomoÄi. Policija vÄasih žrtvam neupraviÄeno odreka spremstvo oz. zagotavljanje varnosti ob vstopu v stanovanjske prostore, kjer ima žrtev osebne stvari, Äe nasilja ni prijavila policiji. Ukrepi, ki naj bi šÄitili žrtev in zagotavljali njeno varnost, lahko tako v praksi povzroÄijo veÄjo psihiÄno in Äustveno ter tudi finanÄno stisko žrtve. |
|
|
| 3. Stopnja umešÄenosti priporoÄil/predlogov, predlaganih s strani ženskih nevladnih organizacij v konÄni razliÄici pristojnih politik za zašÄito žensk žrtev vseh oblik nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
| Odgovor: Pripravljavci zakonodaje pozovejo nevladne organizacije k podajanju predlogov in priporoÄil. DrugaÄe je z vkljuÄevanjem njihovih predlogov v konÄne razliÄice dokumentov. |
|
| 3. Stopnja umešÄenosti priporoÄil/predlogov, predlaganih s strani ženskih nevladnih organizacij v konÄni razliÄici pristojnih politik za zašÄito žensk žrtev vseh oblik nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
|
Odgovor: Pripravljavci zakonodaje pozovejo nevladne organizacije k podajanju predlogov in priporoÄil. DrugaÄe je z vkljuÄevanjem njihovih predlogov v konÄne razliÄice dokumentov. Nevladne organizacije, ki delujejo na tem podroÄju pošljejo svoje predloge za dokumente, ki so v procesu spreminjanja in sprejetja. Letos so nevladne in vladne organizacije pripravile predloge za spremembo naslednjih zakonov: Kazenski zakonik, Zakon o brezplaÄni pravni pomoÄi, Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini, Zakona o nalogah in pooblastilih policije in za Resolucijo o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini. |
|
|
|
[1] Zakon za prepreÄevanje nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in prepreÄevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 25/10. [3] Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, Ur. l. RS, št. 38/11. [4] Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode, Ur. l. RS, št. 104/09. [5] Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 31/09. [6] Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [7] Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, Ur. l. RS, 83/12. [8] ŠifkoviÄ Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
