![]() |
SLO |
2015 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
7. člen - Celovita in usklajena politika |
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za sprejetje in izvajanje učinkovite, celostne in usklajene vsedržavne politike, ki zajema vse ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja, zajetim v področje uporabe te konvencije, in zagotavlja celovit odgovor na nasilje nad ženskami. 2. Pogodbenice zagotovijo, da so v politiki iz prvega odstavka pravice žrtve v središču vseh ukrepov in da se izvajajo v obliki učinkovitega sodelovanja med vsemi ustreznimi agencijami, institucijami in organizacijami. 3. Ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, vključujejo, kadar je to primerno, vse ustrezne akterje, kakor so vladne agencije, državni, regionalni in lokalni parlamenti in organi, državne institucije za človekove pravice in organizacije civilne družbe. |
KAZALNIKI |
1. Odstotek pravno zavezujočih dokumentov v odnosu do predlaganih (informativnih) dokumentov, ki določajo vloge in odgovornosti posameznih interesnih skupin in njihovo medsebojno sodelovanje, za vse oblike nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
Odgovor: Pravno zavezujoči so: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[1]. Podzakonski predpisi, ki so jih organi sprejeli in objavili v Uradnem listu RS glede na Zakon o preprečevanju nasilja v družini: - Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini[2], - Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti[3], - Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode[4], - Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini[5]. Strateški dokumenti: - Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014[6], - Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2012-2013. |
1. Odstotek pravno zavezujočih dokumentov v odnosu do predlaganih (informativnih) dokumentov, ki določajo vloge in odgovornosti posameznih interesnih skupin in njihovo medsebojno sodelovanje, za vse oblike nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
Odgovor: Pravno zavezujoči so: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[1]. Podzakonski predpisi, ki so jih organi sprejeli in objavili v Uradnem listu RS glede na Zakon o preprečevanju nasilja v družini: - Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini[2], - Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti[3], - Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode[4], - Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini[5]. Strateški dokumenti: - Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014[6], - Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2012-2013. |
2. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, ki kot prednostne naloge postavljajo pravice in potrebe žrtev, v dokumentih, ki opredeljujejo vloge in odgovornosti posameznih interesnih skupin in njihovo medsebojno sodelovanje, za vse oblike nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[1] opredeljuje v različnih členih pravice in potrebe žrtev. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016 v točki 6. 9. obravnava pomoč žrtvam kaznivih dejanj[7]. |
2. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, ki kot prednostne naloge postavljajo pravice in potrebe žrtev, v dokumentih, ki opredeljujejo vloge in odgovornosti posameznih interesnih skupin in njihovo medsebojno sodelovanje, za vse oblike nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[1] opredeljuje v različnih členih pravice in potrebe žrtev. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016 v točki 6. 9. obravnava pomoč žrtvam kaznivih dejanj[7]. Pravice žrtve po ZPND so, da: - si izberejo spremljevalko ali spremljevalca (ta jo spremlja v postopkih, povezanih z nasiljem, z namenom zaščititi njeno integriteto, ji pomagata pri iskanju rešitev in nudi psihično oporo), - si izberejo zagovornico ali zagovornika (ta v skladu s posebnimi predpisi ščiti njene koristi v postopkih in aktivnostih, ki jo zadevajo), - varujejo njeno in povzročiteljevo identitete tako, da se javnosti ne posredujejo podatkov, ki bi omogočili prepoznati njeno identiteto, to se stori le v primeru, da polnoletna oseba s tem soglaša, - si pridobi pravico do brezplačne pravne pomoči, ob izrečeni oceni ogroženosti. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016[7] v točki 6. 9. obravnava pomoč žrtvam kaznivih dejanj in med drugim poudarja: da, je učinkovita pomoč žrtvam kaznivih dejanj ni pomembna le z vidika zagotavljanja varnosti in celovite pomoči posameznikom v stiski, temveč je to tudi pot do prepoznavanja, odkrivanja in prijavljanja nasilnih oziroma kaznivih dejanj. Državni organi in nevladne organizacije morajo ob usklajenem in enotnem delovanju zagotavljati učinkovito obravnavo žrtev kaznivih dejanj, ki je prilagojena individualnim potrebam in okoliščinam žrtev ter zajema psihosocialne, terapevtske, svetovalne, nastanitvene, materialne in druge oblike pomoči. Vzpostavljen mora biti učinkovit in dober sistem pomoči, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavlja občutek varnosti, sprejetosti in spoštovanja. Za učinkovito pomoč žrtvam kaznivih dejanj je v prvi vrsti potrebno ozaveščanje javnosti o človekovih pravicah, prepoznavanju oblik nasilja in oblikah pomoči[8]. V praksi se pogosto pojavljajo težave z razumevanje pravic žrtev. ZPND pomanjkljivo definira, za katere postopke velja pravica do spremljevalke ali spremljevalca, ki je v oporo žrtvi. Lahko se zgodi, da spremljevalec ne sme prisostvovati zaslišanju na policiji, ali ga odstranijo iz sodne dvorane, kljub pisnemu potrdilu in pooblastilu žrtve. Prav tako prihaja do različnega obravnavanja in razumevanja pri dodeljevanju pravice do brezplačne pravne pomoči. Policija včasih žrtvam neupravičeno odreka spremstvo oz. zagotavljanje varnosti ob vstopu v stanovanjske prostore, kjer ima žrtev osebne stvari, če nasilja ni prijavila policiji. Ukrepi, ki naj bi ščitili žrtev in zagotavljali njeno varnost, lahko tako v praksi povzročijo večjo psihično in čustveno ter tudi finančno stisko žrtve. |
3. Stopnja umeščenosti priporočil/predlogov, predlaganih s strani ženskih nevladnih organizacij v končni različici pristojnih politik za zaščito žensk žrtev vseh oblik nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
Odgovor: Pripravljavci zakonodaje pozovejo nevladne organizacije k podajanju predlogov in priporočil. Drugače je z vključevanjem njihovih predlogov v končne različice dokumentov. |
3. Stopnja umeščenosti priporočil/predlogov, predlaganih s strani ženskih nevladnih organizacij v končni različici pristojnih politik za zaščito žensk žrtev vseh oblik nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
Odgovor: Pripravljavci zakonodaje pozovejo nevladne organizacije k podajanju predlogov in priporočil. Drugače je z vključevanjem njihovih predlogov v končne različice dokumentov. Nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju pošljejo svoje predloge za dokumente, ki so v procesu spreminjanja in sprejetja. Letos so nevladne in vladne organizacije pripravile predloge za spremembo naslednjih zakonov: Kazenski zakonik, Zakon o brezplačni pravni pomoči, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakona o nalogah in pooblastilih policije in za Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini. |
[1] Zakon za preprečevanje nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 25/10. [3] Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, Ur. l. RS, št. 38/11. [4] Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode, Ur. l. RS, št. 104/09. [5] Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 31/09. [6] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [7] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, Ur. l. RS, 83/12. [8] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. |