|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 35. člen - FiziÄno nasilje |
| Pogodbenice sprejmejo ustrezne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno ponavljajoÄe se zastraševalno ravnanje, ki pri drugi osebi povzroÄi strah za njeno varnost, opredeli kot kaznivo. |
| KAZALNIKI |
| 1. Stopnja umešÄenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje fiziÄnega nasilja, usklajenimi z opredelitvijo v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
|
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)1 inkriminira razliÄne intenzivnosti fiziÄnega nasilja v številnih Älenih (tako v poglavju Kazniva dejanja zoper življenje in telo, kot tudi izven njega, kot npr. Nasilništvo po 296. Älenu, Nasilje v družini po 191. Älenu, Grožnja po 135. Älenu)2. PIC3 pravi, da Slovenska zakonodaja fiziÄno nasilje oziroma nasilništvo ureja enako kot Konvencija, saj kar v dveh zakonskih doloÄbah (prva ureja razmerja zgolj v družinski skupnosti, druga pa ureja nasilništvo na splošno – torej ne glede na osebno povezanost med storilcem in žrtvijo) takšno ravnanje opredeljuje kot kaznivo dejanje. Slovenski KZ-1 v 296. Älenu zgolj podrobneje opredeli katera dejanja se lahko štejejo za nasilništvo – vendar so ta dejanja našteta zgolj primeroma, kar pomeni, da druga dejanja oziroma ravnanja niso izkljuÄena. Ne gre za taksativno doloÄitev ravnanj, ki bi izkljuÄila vsa druga, saj je v prvem odstavku navedenega zakonskega doloÄila izrecno doloÄeno, da lahko kaznivo dejanje nasilništva pomeni tudi drugaÄno nasilno omejevanje enakih pravic, ki osebo spravi v podrejen položaj. V letu 2015 je bila sprejeta novela kaznivega dejanja Grožnje (135. Älen KZ-1). Po noveli se kaznivo dejanje ponovno zaÄne preganjati na predlog. V 135. Älenu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi4: (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega Älena se zaÄne na predlog. |
| 1. Stopnja umešÄenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje fiziÄnega nasilja, usklajenimi z opredelitvijo v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
|
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)1 inkriminira razliÄne intenzivnosti fiziÄnega nasilja v številnih Älenih (tako v poglavju Kazniva dejanja zoper življenje in telo, kot tudi izven njega, kot npr. Nasilništvo po 296. Älenu, Nasilje v družini po 191. Älenu, Grožnja po 135. Älenu)2. PIC3 pravi, da Slovenska zakonodaja fiziÄno nasilje oziroma nasilništvo ureja enako kot Konvencija, saj kar v dveh zakonskih doloÄbah (prva ureja razmerja zgolj v družinski skupnosti, druga pa ureja nasilništvo na splošno – torej ne glede na osebno povezanost med storilcem in žrtvijo) takšno ravnanje opredeljuje kot kaznivo dejanje. Slovenski KZ-1 v 296. Älenu zgolj podrobneje opredeli katera dejanja se lahko štejejo za nasilništvo – vendar so ta dejanja našteta zgolj primeroma, kar pomeni, da druga dejanja oziroma ravnanja niso izkljuÄena. Ne gre za taksativno doloÄitev ravnanj, ki bi izkljuÄila vsa druga, saj je v prvem odstavku navedenega zakonskega doloÄila izrecno doloÄeno, da lahko kaznivo dejanje nasilništva pomeni tudi drugaÄno nasilno omejevanje enakih pravic, ki osebo spravi v podrejen položaj. V letu 2015 je bila sprejeta novela kaznivega dejanja Grožnje (135. Älen KZ-1). Po noveli se kaznivo dejanje ponovno zaÄne preganjati na predlog. V 135. Älenu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi4: (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega Älena se zaÄne na predlog. |
 |
| 2. Število poroÄanj – prijav fiziÄnega nasilja nad ženskami, podanih na policijo in druge institucije/službe (socialne službe, urad državnega tožilstva, zdravstvene ustanove, ustrezne nevladne organizacije), razvršÄenih po spolu in razmerju s povzroÄiteljem, na letni ravni. |
|
Odgovor: Vsi podatki niso javno dostopni. Kaznivo dejanje grožnja se je od leta 2012 preganjala na zasebno tožbo, število prijav se je zato drastiÄno zmanjšalo. Po podatkih policije je bilo leta 2013 obravnavanih je bilo 445 (v letu 2012 pa 1.835) ali za 75,7 % manj kaznivih dejanj groženj. Zaradi preoblikovanja kaznivega dejanja ogrožanja varnosti v novo kaznivo dejanje grožnje (maja 2012), za katero se storilec samo v doloÄenem delu preganja na zasebno tožbo, je policija že 2012 obravnavala manj kaznivih dejanj groženj, upadanje pa se je leta 2013 samo še nadaljevalo. Pred spremembo se je pregon zaÄel na predlog za pregon po uradni dolžnosti4. V letu 2014 je bilo po podatkih policije prijavljenih 449 kaznivih dejanj grožnje5. |
| 2. Število poroÄanj – prijav fiziÄnega nasilja nad ženskami, podanih na policijo in druge institucije/službe (socialne službe, urad državnega tožilstva, zdravstvene ustanove, ustrezne nevladne organizacije), razvršÄenih po spolu in razmerju s povzroÄiteljem, na letni ravni. |
|
Odgovor: Vsi podatki niso javno dostopni. Kaznivo dejanje grožnja se je od leta 2012 preganjala na zasebno tožbo, število prijav se je zato drastiÄno zmanjšalo. Po podatkih policije je bilo leta 2013 obravnavanih je bilo 445 (v letu 2012 pa 1.835) ali za 75,7 % manj kaznivih dejanj groženj. Zaradi preoblikovanja kaznivega dejanja ogrožanja varnosti v novo kaznivo dejanje grožnje (maja 2012), za katero se storilec samo v doloÄenem delu preganja na zasebno tožbo, je policija že 2012 obravnavala manj kaznivih dejanj groženj, upadanje pa se je leta 2013 samo še nadaljevalo. Pred spremembo se je pregon zaÄel na predlog za pregon po uradni dolžnosti4. V letu 2014 je bilo po podatkih policije prijavljenih 449 kaznivih dejanj grožnje5. |
|
|
| 3. Odstotek poroÄanj – prijav fiziÄnega nasilja nad ženskami, ki jih prejeme urad državnega tožilca glede na skupno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
| 3. Odstotek poroÄanj – prijav fiziÄnega nasilja nad ženskami, ki jih prejeme urad državnega tožilca glede na skupno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
|
|
| 4. Odstotek sproženih kazenskih/prekrškovnih postopkov zaradi psihiÄnega nasilja nad ženskami glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
| 4. Odstotek sproženih kazenskih/prekrškovnih postopkov zaradi psihiÄnega nasilja nad ženskami glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
|
|
| 5. Odstotek pravnomoÄnih/konÄnih sodb sodišÄ zaradi psihiÄnega nasilja nad ženskami, glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
| 5. Odstotek pravnomoÄnih/konÄnih sodb sodišÄ zaradi psihiÄnega nasilja nad ženskami, glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
|
|
| 6. Odstotek izreÄenih zapornih kazni zaradi fiziÄnega nasilja nad ženskami, glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
| 6. Odstotek izreÄenih zapornih kazni zaradi fiziÄnega nasilja nad ženskami, glede na celotno število teh prijav, podanih na ustrezne službe, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
|
|
|
[1] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 50/12 – uradno preÄišÄeno besedilo in 54/15.
[2] FilipÄiÄ, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[3] ŠifkoviÄ Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[4] Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), Ur. l. RS, št. 54/15. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
