|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 33. člen - Psihično nasilje |
| Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno dejanje, ki s silo ali grožnjo resno prizadene psihično celovitost osebe, opredeli kot kaznivo. |
| KAZALNIKI |
| 1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje za kazniva dejanja psihičnega nasilja v skladu z definicijo iz Konvencije, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
|
Odgovor: Po mnenju dr. Filipčič so kazniva dejanja povezana s tem členom zajeta v naslednjih inkriminacijah Kazenskega zakonika1: - v kazenskem dejanju Nasilništvo po 296. členu so zajete različne oblike spravljanja drugega v podrejen položaj, kar predstavlja psihično nasilje. Po stališču Ustavnega sodišča (odločba IIps 194/20092) je to kolektivno kaznivo dejanje, za izvršitev katerega torej ne zadošča le enkratno ravnanje. - v kazenskem dejanju Grožnja po 135. členu so zajete grožnje drugi osebi z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja, brez namena spravljati to osebo v podrejen položaj. Za razliko od 296. in 191. členu Kazenskega zakonika za dokončanje tega kaznivega dejanja zadošča že eno ravnanje. To pomeni, da glede na 181. točko Obrazložitvenega poročila3 je psihično nasilje, izvršeno z grožnjo, inkriminirano še strožje, kot to zahteva Konvencija. V letu 2015 je bila sprejeta novela kaznivega dejanja Grožnje (135. člen KZ-1). Po noveli se kaznivo dejanje ponovno začne preganjati na predlog. V 135. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi4: (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. |
| 1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje za kazniva dejanja psihičnega nasilja v skladu z definicijo iz Konvencije, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
|
Odgovor: Po mnenju dr. Filipčič so kazniva dejanja povezana s tem členom zajeta v naslednjih inkriminacijah Kazenskega zakonika1: - v kazenskem dejanju Nasilništvo po 296. členu so zajete različne oblike spravljanja drugega v podrejen položaj, kar predstavlja psihično nasilje. Po stališču Ustavnega sodišča (odločba IIps 194/20092) je to kolektivno kaznivo dejanje, za izvršitev katerega torej ne zadošča le enkratno ravnanje. - v kazenskem dejanju Grožnja po 135. členu so zajete grožnje drugi osebi z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja, brez namena spravljati to osebo v podrejen položaj. Za razliko od 296. in 191. členu Kazenskega zakonika za dokončanje tega kaznivega dejanja zadošča že eno ravnanje. To pomeni, da glede na 181. točko Obrazložitvenega poročila3 je psihično nasilje, izvršeno z grožnjo, inkriminirano še strožje, kot to zahteva Konvencija. V letu 2015 je bila sprejeta novela kaznivega dejanja Grožnje (135. člen KZ-1). Po noveli se kaznivo dejanje ponovno začne preganjati na predlog. V 135. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi4: (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. |
 |
| 2. Število sporočanj (prijav) psihičnega nasilja nad ženskami, podanih policiji in drugim institucijam/službam (socialne službe, uradu državnega tožilca, zdravstvenim ustanovam, ustrezne nevladne organizacije), razvrščenih po spolu povzročitelja in sorodstvenem razmerju, na letni ravni. |
|
Odgovor: Na voljo so podatki žrtve in povzročitelja ločeni po spolu. Podatke se da pridobiti na osebno prošnjo na Policiji. Iz podatkov ni razvidno, ali je šlo za kaznivo dejanje kot ga opredeljuje Konvencija. Kaznivo dejanje grožnja se je od leta 2012 preganjala na zasebno tožbo, število prijav se je zato drastično zmanjšalo. Po podatkih policije je bilo leta 2013 obravnavanih je bilo 445 (v letu 2012 pa 1.835) ali za 75,7 % manj kaznivih dejanj groženj. Zaradi preoblikovanja kaznivega dejanja ogrožanja varnosti v novo kaznivo dejanje grožnje (maja 2012), za katero se storilec samo v določenem delu preganja na zasebno tožbo, je policija že 2012 obravnavala manj kaznivih dejanj groženj, upadanje pa se je leta 2013 samo še nadaljevalo. Pred spremembo se je pregon začel na predlog za pregon po uradni dolžnosti4. V letu 2014 je bilo po podatkih policije prijavljenih 449 kaznivih dejanj grožnje5. |
| 2. Število sporočanj (prijav) psihičnega nasilja nad ženskami, podanih policiji in drugim institucijam/službam (socialne službe, uradu državnega tožilca, zdravstvenim ustanovam, ustrezne nevladne organizacije), razvrščenih po spolu povzročitelja in sorodstvenem razmerju, na letni ravni. |
|
Odgovor: Na voljo so podatki žrtve in povzročitelja ločeni po spolu. Podatke se da pridobiti na osebno prošnjo na Policiji. Iz podatkov ni razvidno, ali je šlo za kaznivo dejanje kot ga opredeljuje Konvencija. Kaznivo dejanje grožnja se je od leta 2012 preganjala na zasebno tožbo, število prijav se je zato drastično zmanjšalo. Po podatkih policije je bilo leta 2013 obravnavanih je bilo 445 (v letu 2012 pa 1.835) ali za 75,7 % manj kaznivih dejanj groženj. Zaradi preoblikovanja kaznivega dejanja ogrožanja varnosti v novo kaznivo dejanje grožnje (maja 2012), za katero se storilec samo v določenem delu preganja na zasebno tožbo, je policija že 2012 obravnavala manj kaznivih dejanj groženj, upadanje pa se je leta 2013 samo še nadaljevalo. Pred spremembo se je pregon začel na predlog za pregon po uradni dolžnosti4. V letu 2014 je bilo po podatkih policije prijavljenih 449 kaznivih dejanj grožnje5. |
|
|
| 3. Odstotek poročanj – prijav psihičnega nasilja nad ženskami, ki jih prejme urad državnega tožilca glede na skupno število teh sporočanj (prijav) ustreznim službam, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
| 3. Odstotek poročanj – prijav psihičnega nasilja nad ženskami, ki jih prejme urad državnega tožilca glede na skupno število teh sporočanj (prijav) ustreznim službam, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
|
|
| 4. Odstotek začetih kazenskih/prekrškovnih postopkov zaradi psihičnega nasilja nad ženskami glede na skupno število teh poročanj – prijav, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
| 4. Odstotek začetih kazenskih/prekrškovnih postopkov zaradi psihičnega nasilja nad ženskami glede na skupno število teh poročanj – prijav, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
|
|
| 5. Odstotek pravnomočnih/končnih sodb sodišč zaradi psihičnega nasilja nad ženskami glede na skupno število teh sporočanj (prijav), na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
| 5. Odstotek pravnomočnih/končnih sodb sodišč zaradi psihičnega nasilja nad ženskami glede na skupno število teh sporočanj (prijav), na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
|
|
| 6. Odstotek izrečenih zapornih kazni zaradi psihičnega nasilja nad ženskami, glede na skupno število teh1 poročanj – prijav (ali zaključenih sodnih postopkov), na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
| 6. Odstotek izrečenih zapornih kazni zaradi psihičnega nasilja nad ženskami, glede na skupno število teh1 poročanj – prijav (ali zaključenih sodnih postopkov), na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
|
|
| 7. Odstotek kazenskih in/ali prekrškovnih poročanj – prijav/obtožnic, podanih s strani policije ali državnega tožilstva o ženskah in moških, ki so povzročitelji/ce nasilja v družini, v primerjavi s skupnim številom sporočanj (prijav)/obtožnic, podanih za nasilje v družini, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
| 7. Odstotek kazenskih in/ali prekrškovnih poročanj – prijav/obtožnic, podanih s strani policije ali državnega tožilstva o ženskah in moških, ki so povzročitelji/ce nasilja v družini, v primerjavi s skupnim številom sporočanj (prijav)/obtožnic, podanih za nasilje v družini, na letni ravni. |
| Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
|
|
|
[1] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15. [2] Odločba Vrhovnega sodišča IIps 194/2009, Dostopno preko: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815245931/, 25. 6. 2014. [3] Obrazložitveno poročilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno preko: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. [4] Poročilo o delu policije za 2013, Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. Dostopno preko: http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2013.pdf, 20. 6. 2014. [5] Poročilo o delu policije za 2014, Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. Dostopno preko: http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2014.pdf, 26. 11. 2015. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
