|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 3. člen - Opredelitve pojmov |
|
V tej konvenciji: a. “nasilje nad ženskami” pomeni kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije žensk ter vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki povzročijo ali bi lahko povzročila fizične, spolne, psihične ali ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljni odvzem prostosti, ne glede na to, ali do njih pride v javnem ali zasebnem življenju; b. “nasilje v družini” pomeni vsako dejanje fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec še prebiva ali je prebival z žrtvijo; c. “spol” pomeni družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške; d. “nasilje nad ženskami zaradi spola” pomeni nasilje, ki je usmerjeno proti ženski, ker je ženska, ali nesorazmerno prizadene ženske; e. “žrtev” pomeni vsako fizično osebo, ki je deležna ravnanja iz točk a in b; f. “ženske” vključuje dekleta, mlajša od 18 let. |
| KAZALNIKI |
| 1. Stopnja umeščenosti pojma "nasilje nad ženskami", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
| Odgovor: Nacionalna zakonodaja ne vsebuje zakona, podzakonskega akta ali drugega pravnega dokumenta, ki bi se specifično nanašal na nasilje nad ženskami. V zakonodaji, ki se nanaša na nasilje v družini, le-to ni specifično opredeljeno glede na spol. |
| 1. Stopnja umeščenosti pojma "nasilje nad ženskami", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
| Odgovor: Nacionalna zakonodaja ne vsebuje zakona, podzakonskega akta ali drugega pravnega dokumenta, ki bi se specifično nanašal na nasilje nad ženskami. V zakonodaji, ki se nanaša na nasilje v družini, le-to ni specifično opredeljeno glede na spol. |
 |
| 2. Stopnja umeščenosti pojma "nasilje v družini", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreze zakone/podzakonske akte/strategije/politike. |
| Odgovor: Pojem »nasilje v družini« najdemo v Zakonu o preprečevanju nasilja (ZPND)[1] v družini in Kazenskem zakoniku (KZ-1)[2]. |
 |
| 2. Stopnja umeščenosti pojma "nasilje v družini", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreze zakone/podzakonske akte/strategije/politike. |
|
Odgovor: Pojem »nasilje v družini« najdemo v Zakonu o preprečevanju nasilja (ZPND)[1] v družini in Kazenskem zakoniku (KZ-1)[2]. ZPND v 3. členu opredeli nasilje v družini, kot uporabo vsakega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu. Definicija nasilja v družini v ZPND se ne omejuje samo na ženske in otroke, ampak tudi na starejše družinske člane, osebe z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi ovirami in moške ter vse ostale družinske člane, ne glede na kakršnekoli njihove osebne lastnosti. Zajema vse osebe, med katerimi obstaja ali je obstajala tesnejša čustvena vez, ki jo povzročitelj izrablja za zlorabo moči nad temi osebami. Na področju preprečevanja nasilja v družini je zakonodaja zaradi namena obravnave pojava nasilja v družini upoštevala specifike pojava, pojav nasilja med osebami, ki sta v tesnejši čustveni povezanosti, in glede na to tudi opredelila »družino« oziroma »družinske člane«. Bistvo opredelitve je, da ena oseba zlorablja moč nad drugo osebo, s katero je, ali je bila v intimnem, čustvenem razmerju. KZ-1[3] v 21. poglavju Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, Nasilje v družini v 191. členu opredeljuje kot samostojno kaznivo dejanje: 191. člen Nasilje v družini (1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti. (3) Če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. KZ-1 uvaja zelo široko opredelitev družinskega člana, ki dovoljuje široko interpretacijo in onemogoča izključitev posameznika, ki bi se lahko znašel kot žrtev ali povzročitelj nasilja, in z to vključujočo definicijo ne bi bil zajet. Vendar pa je potrebno poudariti, da zakon ni upošteval stanja, ki kaže, da so žrtve nasilja v družini praviloma ženske, kar je razvidno iz raziskav in zgodovinskih dejstev. Zakonska definicija, ki je v tem pogledu nevtralna oz. omejena, tako tudi rezultira v politikah (npr. nacionalnih resolucijah in akcijskih načrtih), ki posebej ne naslavljajo ali odgovarjajo na potrebe žensk kot žrtev nasilja in s tem samo še nadalje povečujejo neenako razmerje moči spolov. S tem pa seveda tudi ne vzpostavlja pogojev za preprečevanje nasilja v družini , boj proti njemu in odpravo vzroka, t. j. neenakosti moči[4]. Prav tako se opredelitev ne sklada s Konvencijo, ki družinske člane opredeli takole: med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec ima ali je imel isto prebivališče kakor žrtev. |
|
|
| 3. Stopnja umeščenosti pojma "spol", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: V nobenem pravnem dokumentu ali v dokumentu javne politike (npr. nacionalnih resolucijah in akcijskih načrtih), ne zasledimo definicije spola/gender. |
| 3. Stopnja umeščenosti pojma "spol", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: V nobenem pravnem dokumentu ali v dokumentu javne politike (npr. nacionalnih resolucijah in akcijskih načrtih), ne zasledimo definicije spola/gender. |
|
|
| 4. Stopnja umeščenosti pojma "nasilja na podlagi spola," usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[1] je v 3. členu v opredelitvi nasilja v družini zapisano, da ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja. Spol je podan kot kategorija ekvivalentna drugim nanizanim okoliščinam. |
| 4. Stopnja umeščenosti pojma "nasilja na podlagi spola," usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[1] je v 3. členu v opredelitvi nasilja v družini zapisano, da ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja. Spol je podan kot kategorija ekvivalentna drugim nanizanim okoliščinam. |
|
|
| 5. Stopnja umeščenosti pojma "žrtev", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[1] opredeljuje družinskega člana, ki utrpi nasilje drugega člana kot žrtev, v 3. členu zakona in isti termin uporablja v nadaljevanju zakona. Glede otrok oz. žrtev nasilja je kot žrtev opredeljen tudi posameznik, ki je priča nasilja v družini (4. člen). Pojem »žrtve« ni popolnoma usklajen s pojmom v Konvenciji. |
|
| 5. Stopnja umeščenosti pojma "žrtev", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
|
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[1] opredeljuje družinskega člana, ki utrpi nasilje drugega člana kot žrtev, v 3. členu zakona in isti termin uporablja v nadaljevanju zakona. Glede otrok oz. žrtev nasilja je kot žrtev opredeljen tudi posameznik, ki je priča nasilja v družini (4. člen). Pojem »žrtve« ni popolnoma usklajen s pojmom v Konvenciji. ZPND opredeljuje družinskega člana, ki utrpi nasilje drugega člana kot žrtev, v 3. členu zakona in isti termin uporablja v nadaljevanju zakona. Glede otrok oz. žrtev nasilja je kot žrtev opredeljen tudi posameznik, ki je priča nasilja v družini (4. člen). 4. člen ZPND določa Posebno varstvo in skrb: (1) Posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski član (v nadaljnjem besedilu: otrok). (2) Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. (3) Posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoči žrtvam so deležne starejše osebe in invalidi ter osebe, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase. |
|
|
| 6. Stopnja umeščenosti pojma "ženska", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: V pravnem ali dokumentu javne politike ni umeščenega pojema »ženska«, da bi bil ta usklajen s pojmom v Konvenciji. |
| 6. Stopnja umeščenosti pojma "ženska", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: V pravnem ali dokumentu javne politike ni umeščenega pojema »ženska«, da bi bil ta usklajen s pojmom v Konvenciji. |
|
|
|
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08 [2] Kazenski zakonik, KZ-1, Ur. l. RS, št. 55/08 in 66/08-popr [3] Kazenski zakonik, KZ-1, Ur. l. RS, št. 55/08 in 66/08-popr. [4] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini. Poročilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
