|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 3. člen - Opredelitve pojmov |
|
V tej konvenciji: a. “nasilje nad ženskami” pomeni kršitev Älovekovih pravic in obliko diskriminacije žensk ter vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki povzroÄijo ali bi lahko povzroÄila fiziÄne, spolne, psihiÄne ali ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vkljuÄno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljni odvzem prostosti, ne glede na to, ali do njih pride v javnem ali zasebnem življenju; b. “nasilje v družini” pomeni vsako dejanje fiziÄnega, spolnega, psihiÄnega ali ekonomskega nasilja, ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec še prebiva ali je prebival z žrtvijo; c. “spol” pomeni družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške; d. “nasilje nad ženskami zaradi spola” pomeni nasilje, ki je usmerjeno proti ženski, ker je ženska, ali nesorazmerno prizadene ženske; e. “žrtev” pomeni vsako fiziÄno osebo, ki je deležna ravnanja iz toÄk a in b; f. “ženske” vkljuÄuje dekleta, mlajša od 18 let. |
| KAZALNIKI |
| 1. Stopnja umešÄenosti pojma "nasilje nad ženskami", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
| Odgovor: Nacionalna zakonodaja ne vsebuje zakona, podzakonskega akta ali drugega pravnega dokumenta, ki bi se specifiÄno nanašal na nasilje nad ženskami. V zakonodaji, ki se nanaša na nasilje v družini, le-to ni specifiÄno opredeljeno glede na spol. |
| 1. Stopnja umešÄenosti pojma "nasilje nad ženskami", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
| Odgovor: Nacionalna zakonodaja ne vsebuje zakona, podzakonskega akta ali drugega pravnega dokumenta, ki bi se specifiÄno nanašal na nasilje nad ženskami. V zakonodaji, ki se nanaša na nasilje v družini, le-to ni specifiÄno opredeljeno glede na spol. |
 |
| 2. Stopnja umešÄenosti pojma "nasilje v družini", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreze zakone/podzakonske akte/strategije/politike. |
| Odgovor: Pojem »nasilje v družini« najdemo v Zakonu o prepreÄevanju nasilja (ZPND)[1] v družini in Kazenskem zakoniku (KZ-1)[2]. |
 |
| 2. Stopnja umešÄenosti pojma "nasilje v družini", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreze zakone/podzakonske akte/strategije/politike. |
|
Odgovor: Pojem »nasilje v družini« najdemo v Zakonu o prepreÄevanju nasilja (ZPND)[1] v družini in Kazenskem zakoniku (KZ-1)[2]. ZPND v 3. Älenu opredeli nasilje v družini, kot uporabo vsakega nasilja enega družinskega Älana proti drugemu družinskemu Älanu. Definicija nasilja v družini v ZPND se ne omejuje samo na ženske in otroke, ampak tudi na starejše družinske Älane, osebe z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi ovirami in moške ter vse ostale družinske Älane, ne glede na kakršnekoli njihove osebne lastnosti. Zajema vse osebe, med katerimi obstaja ali je obstajala tesnejša Äustvena vez, ki jo povzroÄitelj izrablja za zlorabo moÄi nad temi osebami. Na podroÄju prepreÄevanja nasilja v družini je zakonodaja zaradi namena obravnave pojava nasilja v družini upoštevala specifike pojava, pojav nasilja med osebami, ki sta v tesnejši Äustveni povezanosti, in glede na to tudi opredelila »družino« oziroma »družinske Älane«. Bistvo opredelitve je, da ena oseba zlorablja moÄ nad drugo osebo, s katero je, ali je bila v intimnem, Äustvenem razmerju. KZ-1[3] v 21. poglavju Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, Nasilje v družini v 191. Älenu opredeljuje kot samostojno kaznivo dejanje: 191. Älen Nasilje v družini (1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugaÄe boleÄe ali ponižujoÄe ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališÄa ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opušÄanju dela ali ga kako drugaÄe z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti. (3) ÄŒe je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. KZ-1 uvaja zelo široko opredelitev družinskega Älana, ki dovoljuje široko interpretacijo in onemogoÄa izkljuÄitev posameznika, ki bi se lahko znašel kot žrtev ali povzroÄitelj nasilja, in z to vkljuÄujoÄo definicijo ne bi bil zajet. Vendar pa je potrebno poudariti, da zakon ni upošteval stanja, ki kaže, da so žrtve nasilja v družini praviloma ženske, kar je razvidno iz raziskav in zgodovinskih dejstev. Zakonska definicija, ki je v tem pogledu nevtralna oz. omejena, tako tudi rezultira v politikah (npr. nacionalnih resolucijah in akcijskih naÄrtih), ki posebej ne naslavljajo ali odgovarjajo na potrebe žensk kot žrtev nasilja in s tem samo še nadalje poveÄujejo neenako razmerje moÄi spolov. S tem pa seveda tudi ne vzpostavlja pogojev za prepreÄevanje nasilja v družini , boj proti njemu in odpravo vzroka, t. j. neenakosti moÄi[4]. Prav tako se opredelitev ne sklada s Konvencijo, ki družinske Älane opredeli takole: med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec ima ali je imel isto prebivališÄe kakor žrtev. |
|
|
| 3. Stopnja umešÄenosti pojma "spol", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: V nobenem pravnem dokumentu ali v dokumentu javne politike (npr. nacionalnih resolucijah in akcijskih naÄrtih), ne zasledimo definicije spola/gender. |
| 3. Stopnja umešÄenosti pojma "spol", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: V nobenem pravnem dokumentu ali v dokumentu javne politike (npr. nacionalnih resolucijah in akcijskih naÄrtih), ne zasledimo definicije spola/gender. |
|
|
| 4. Stopnja umešÄenosti pojma "nasilja na podlagi spola," usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: V Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[1] je v 3. Älenu v opredelitvi nasilja v družini zapisano, da ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okolišÄino žrtve ali povzroÄiteljice oziroma povzroÄitelja nasilja. Spol je podan kot kategorija ekvivalentna drugim nanizanim okolišÄinam. |
| 4. Stopnja umešÄenosti pojma "nasilja na podlagi spola," usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: V Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[1] je v 3. Älenu v opredelitvi nasilja v družini zapisano, da ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okolišÄino žrtve ali povzroÄiteljice oziroma povzroÄitelja nasilja. Spol je podan kot kategorija ekvivalentna drugim nanizanim okolišÄinam. |
|
|
| 5. Stopnja umešÄenosti pojma "žrtev", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[1] opredeljuje družinskega Älana, ki utrpi nasilje drugega Älana kot žrtev, v 3. Älenu zakona in isti termin uporablja v nadaljevanju zakona. Glede otrok oz. žrtev nasilja je kot žrtev opredeljen tudi posameznik, ki je priÄa nasilja v družini (4. Älen). Pojem »Å¾rtve« ni popolnoma usklajen s pojmom v Konvenciji. |
|
| 5. Stopnja umešÄenosti pojma "žrtev", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
|
Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[1] opredeljuje družinskega Älana, ki utrpi nasilje drugega Älana kot žrtev, v 3. Älenu zakona in isti termin uporablja v nadaljevanju zakona. Glede otrok oz. žrtev nasilja je kot žrtev opredeljen tudi posameznik, ki je priÄa nasilja v družini (4. Älen). Pojem »Å¾rtve« ni popolnoma usklajen s pojmom v Konvenciji. ZPND opredeljuje družinskega Älana, ki utrpi nasilje drugega Älana kot žrtev, v 3. Älenu zakona in isti termin uporablja v nadaljevanju zakona. Glede otrok oz. žrtev nasilja je kot žrtev opredeljen tudi posameznik, ki je priÄa nasilja v družini (4. Älen). 4. Älen ZPND doloÄa Posebno varstvo in skrb: (1) Posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski Älan (v nadaljnjem besedilu: otrok). (2) Otrok je žrtev nasilja tudi, Äe je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim Älanom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. (3) Posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoÄi žrtvam so deležne starejše osebe in invalidi ter osebe, ki zaradi osebnih okolišÄin niso sposobne skrbeti zase. |
|
|
| 6. Stopnja umešÄenosti pojma "ženska", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: V pravnem ali dokumentu javne politike ni umešÄenega pojema »Å¾enska«, da bi bil ta usklajen s pojmom v Konvenciji. |
| 6. Stopnja umešÄenosti pojma "ženska", usklajenega s pojmom v Konvenciji, v ustreznih zakonih/podzakonskih aktih/strategijah in politikah. |
| Odgovor: V pravnem ali dokumentu javne politike ni umešÄenega pojema »Å¾enska«, da bi bil ta usklajen s pojmom v Konvenciji. |
|
|
|
[1] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08 [2] Kazenski zakonik, KZ-1, Ur. l. RS, št. 55/08 in 66/08-popr [3] Kazenski zakonik, KZ-1, Ur. l. RS, št. 55/08 in 66/08-popr. [4] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu prepreÄevanja nasilja v družini. PoroÄilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
