|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 28. člen - PoroÄanje (s strani) strokovnjakov |
| Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da pod ustreznimi pogoji pravila o zaupnosti, ki jih za nekatere poklice doloÄa notranja zakonodaja, niso ovira za možnost prijave pristojnim organizacijam ali organom, Äe obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno hudo nasilno dejanje s podroÄja uporabe te konvencije, in je priÄakovati, da se bodo huda nasilna dejanja nadaljevala. |
| KAZALNIKI |
| 1. Stopnja umešÄenosti mednarodno priznanih in ustreznih pravil ter standardov v ustreznih domaÄih zakonih/podzakonskih aktih/strokovnih poklicnih kodeksih (medicinskih strokovnjakinj/strokovnjakov, terapevtinj/terapevtov, duhovnic/duhovnikov, policistk/policistov, socialnih služb), da poroÄajo o nasilju ali sumu, ki kaže na nasilje (ga prijavijo), ustreznim službam. |
|
Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[1] ureja dolžnost prijave v 6. Älenu. ÄŒlen nalaga vsem organom in organizacijam, da nasilje prijavijo CSD, uradne osebe so po kazenski zakonodaji dolžne o nasilju takoj obvestiti policijo po 281. Älenu Kazenskega zakonika (KZ-1)[2]. Organizacije[3], ki smo podale pripombe k Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini opozarjamo, da besedilo prvega odstavka 6. Älena ni ustrezno, ker strokovne delavke in delavci z razliÄnih podroÄij ne poznajo opisov kaznivih dejanj, sploh pa ne elementov kaznivega dejanja, ki jih išÄejo organi pregona. Neustrezno je, da strokovne delavke in delavci, ki niso strokovno podkovane oz. podkovani na pravnem podroÄju, presojajo, ali je neko dejanje povzroÄitelja nasilja kaznivo dejanje in še, ali se to kaznivo dejanje preganja po uradni dolžnosti. Zaradi navedenega je treba besedilo doloÄbe preoblikovati tako, da dolžnost prijave ne bo vezana na poznavanje kazenskega zakonika oz. prava. V praksi se dogaja, da strokovne delavke/delavci nasilja ne prijavljajo oz. se izgovarjajo na to, da je žrtev prijavi nasprotovala, kot je opisano v 6. Älenu. Ko pa gre za sum, da je žrtev otrok pa morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo. |
| 1. Stopnja umešÄenosti mednarodno priznanih in ustreznih pravil ter standardov v ustreznih domaÄih zakonih/podzakonskih aktih/strokovnih poklicnih kodeksih (medicinskih strokovnjakinj/strokovnjakov, terapevtinj/terapevtov, duhovnic/duhovnikov, policistk/policistov, socialnih služb), da poroÄajo o nasilju ali sumu, ki kaže na nasilje (ga prijavijo), ustreznim službam. |
|
Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[1] ureja dolžnost prijave v 6. Älenu. ÄŒlen nalaga vsem organom in organizacijam, da nasilje prijavijo CSD, uradne osebe so po kazenski zakonodaji dolžne o nasilju takoj obvestiti policijo po 281. Älenu Kazenskega zakonika (KZ-1)[2]. Organizacije[3], ki smo podale pripombe k Zakonu o prepreÄevanju nasilja v družini opozarjamo, da besedilo prvega odstavka 6. Älena ni ustrezno, ker strokovne delavke in delavci z razliÄnih podroÄij ne poznajo opisov kaznivih dejanj, sploh pa ne elementov kaznivega dejanja, ki jih išÄejo organi pregona. Neustrezno je, da strokovne delavke in delavci, ki niso strokovno podkovane oz. podkovani na pravnem podroÄju, presojajo, ali je neko dejanje povzroÄitelja nasilja kaznivo dejanje in še, ali se to kaznivo dejanje preganja po uradni dolžnosti. Zaradi navedenega je treba besedilo doloÄbe preoblikovati tako, da dolžnost prijave ne bo vezana na poznavanje kazenskega zakonika oz. prava. V praksi se dogaja, da strokovne delavke/delavci nasilja ne prijavljajo oz. se izgovarjajo na to, da je žrtev prijavi nasprotovala, kot je opisano v 6. Älenu. Ko pa gre za sum, da je žrtev otrok pa morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo. |
 |
| 2. Odstotek poroÄanj (prijav) o vseh oblikah nasilja, zajetih v tej Konvenciji, in so ga opravile strokovnjakinje/strokovnjaki v okviru svojih institucij ali samostojno, glede na skupno število poroÄanj (prijav) o nasilju, na letni ravni1. |
| Odgovor: Ti podatki se ne zbirajo in zato niso na voljo. |
| 2. Odstotek poroÄanj (prijav) o vseh oblikah nasilja, zajetih v tej Konvenciji, in so ga opravile strokovnjakinje/strokovnjaki v okviru svojih institucij ali samostojno, glede na skupno število poroÄanj (prijav) o nasilju, na letni ravni1. |
| Odgovor: Ti podatki se ne zbirajo in zato niso na voljo. |
|
|
| 3. Stopnja usklajenosti zaupnih podatkovnih baz o žrtvah in priÄah nasilja z mednarodno priznanimi standardi/predpisi, ki se nanašajo na poroÄanje (prijavo), o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
|
Odgovor: Baze podatkov v Sloveniji ne vodijo podatkov o žrtvah in priÄah nasilja, kot jih zajema Konvencija. Ni usklajenosti. Nevladne organizacije opozarjamo na pomanjkljivo vodenje in obdelovanje administrativnih in drugih podatkov s podroÄja prepreÄevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini. |
| 3. Stopnja usklajenosti zaupnih podatkovnih baz o žrtvah in priÄah nasilja z mednarodno priznanimi standardi/predpisi, ki se nanašajo na poroÄanje (prijavo), o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
|
Odgovor: Baze podatkov v Sloveniji ne vodijo podatkov o žrtvah in priÄah nasilja, kot jih zajema Konvencija. Ni usklajenosti. Nevladne organizacije opozarjamo na pomanjkljivo vodenje in obdelovanje administrativnih in drugih podatkov s podroÄja prepreÄevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini. |
|
|
|
[1] Zakon o prepreÄevanju nasilja, Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Kazenski zakonik, KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/12 – uradno preÄišÄeno besedilo in 54/15. [3] Obran, N., Hrovat, D. (ur.) (2015) Predlogi za spremembo Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini, usklajeni med nevladnimi organizacijami, z dne 22. 7. 2015. Dostopno na: http://www.drustvo-dnk.si/images/stories/novice/2015-07-22-spremembezpnd.pdf, 25. 11. 2015. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
