|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov |
| Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da pod ustreznimi pogoji pravila o zaupnosti, ki jih za nekatere poklice določa notranja zakonodaja, niso ovira za možnost prijave pristojnim organizacijam ali organom, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno hudo nasilno dejanje s področja uporabe te konvencije, in je pričakovati, da se bodo huda nasilna dejanja nadaljevala. |
| KAZALNIKI |
| 1. Stopnja umeščenosti mednarodno priznanih in ustreznih pravil ter standardov v ustreznih domačih zakonih/podzakonskih aktih/strokovnih poklicnih kodeksih (medicinskih strokovnjakinj/strokovnjakov, terapevtinj/terapevtov, duhovnic/duhovnikov, policistk/policistov, socialnih služb), da poročajo o nasilju ali sumu, ki kaže na nasilje (ga prijavijo), ustreznim službam. |
|
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[1] ureja dolžnost prijave v 6. členu. Člen nalaga vsem organom in organizacijam, da nasilje prijavijo CSD, uradne osebe so po kazenski zakonodaji dolžne o nasilju takoj obvestiti policijo po 281. členu Kazenskega zakonika (KZ-1)[2]. Organizacije[3], ki smo podale pripombe k Zakonu o preprečevanju nasilja v družini opozarjamo, da besedilo prvega odstavka 6. člena ni ustrezno, ker strokovne delavke in delavci z različnih področij ne poznajo opisov kaznivih dejanj, sploh pa ne elementov kaznivega dejanja, ki jih iščejo organi pregona. Neustrezno je, da strokovne delavke in delavci, ki niso strokovno podkovane oz. podkovani na pravnem področju, presojajo, ali je neko dejanje povzročitelja nasilja kaznivo dejanje in še, ali se to kaznivo dejanje preganja po uradni dolžnosti. Zaradi navedenega je treba besedilo določbe preoblikovati tako, da dolžnost prijave ne bo vezana na poznavanje kazenskega zakonika oz. prava. V praksi se dogaja, da strokovne delavke/delavci nasilja ne prijavljajo oz. se izgovarjajo na to, da je žrtev prijavi nasprotovala, kot je opisano v 6. členu. Ko pa gre za sum, da je žrtev otrok pa morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo. |
| 1. Stopnja umeščenosti mednarodno priznanih in ustreznih pravil ter standardov v ustreznih domačih zakonih/podzakonskih aktih/strokovnih poklicnih kodeksih (medicinskih strokovnjakinj/strokovnjakov, terapevtinj/terapevtov, duhovnic/duhovnikov, policistk/policistov, socialnih služb), da poročajo o nasilju ali sumu, ki kaže na nasilje (ga prijavijo), ustreznim službam. |
|
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[1] ureja dolžnost prijave v 6. členu. Člen nalaga vsem organom in organizacijam, da nasilje prijavijo CSD, uradne osebe so po kazenski zakonodaji dolžne o nasilju takoj obvestiti policijo po 281. členu Kazenskega zakonika (KZ-1)[2]. Organizacije[3], ki smo podale pripombe k Zakonu o preprečevanju nasilja v družini opozarjamo, da besedilo prvega odstavka 6. člena ni ustrezno, ker strokovne delavke in delavci z različnih področij ne poznajo opisov kaznivih dejanj, sploh pa ne elementov kaznivega dejanja, ki jih iščejo organi pregona. Neustrezno je, da strokovne delavke in delavci, ki niso strokovno podkovane oz. podkovani na pravnem področju, presojajo, ali je neko dejanje povzročitelja nasilja kaznivo dejanje in še, ali se to kaznivo dejanje preganja po uradni dolžnosti. Zaradi navedenega je treba besedilo določbe preoblikovati tako, da dolžnost prijave ne bo vezana na poznavanje kazenskega zakonika oz. prava. V praksi se dogaja, da strokovne delavke/delavci nasilja ne prijavljajo oz. se izgovarjajo na to, da je žrtev prijavi nasprotovala, kot je opisano v 6. členu. Ko pa gre za sum, da je žrtev otrok pa morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo. |
 |
| 2. Odstotek poročanj (prijav) o vseh oblikah nasilja, zajetih v tej Konvenciji, in so ga opravile strokovnjakinje/strokovnjaki v okviru svojih institucij ali samostojno, glede na skupno število poročanj (prijav) o nasilju, na letni ravni1. |
| Odgovor: Ti podatki se ne zbirajo in zato niso na voljo. |
| 2. Odstotek poročanj (prijav) o vseh oblikah nasilja, zajetih v tej Konvenciji, in so ga opravile strokovnjakinje/strokovnjaki v okviru svojih institucij ali samostojno, glede na skupno število poročanj (prijav) o nasilju, na letni ravni1. |
| Odgovor: Ti podatki se ne zbirajo in zato niso na voljo. |
|
|
| 3. Stopnja usklajenosti zaupnih podatkovnih baz o žrtvah in pričah nasilja z mednarodno priznanimi standardi/predpisi, ki se nanašajo na poročanje (prijavo), o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
|
Odgovor: Baze podatkov v Sloveniji ne vodijo podatkov o žrtvah in pričah nasilja, kot jih zajema Konvencija. Ni usklajenosti. Nevladne organizacije opozarjamo na pomanjkljivo vodenje in obdelovanje administrativnih in drugih podatkov s področja preprečevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini. |
| 3. Stopnja usklajenosti zaupnih podatkovnih baz o žrtvah in pričah nasilja z mednarodno priznanimi standardi/predpisi, ki se nanašajo na poročanje (prijavo), o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema ta Konvencija. |
|
Odgovor: Baze podatkov v Sloveniji ne vodijo podatkov o žrtvah in pričah nasilja, kot jih zajema Konvencija. Ni usklajenosti. Nevladne organizacije opozarjamo na pomanjkljivo vodenje in obdelovanje administrativnih in drugih podatkov s področja preprečevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini. |
|
|
|
[1] Zakon o preprečevanju nasilja, Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Kazenski zakonik, KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15. [3] Obran, N., Hrovat, D. (ur.) (2015) Predlogi za spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, usklajeni med nevladnimi organizacijami, z dne 22. 7. 2015. Dostopno na: http://www.drustvo-dnk.si/images/stories/novice/2015-07-22-spremembezpnd.pdf, 25. 11. 2015. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
