|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 20. člen - SploÅ¡ne podporne storitve |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve dostop do storitev, ki jim omogoÄajo okrevanje po nasilju. Ti ukrepi morajo vkljuÄevati, kadar je to potrebno, storitve, kakor so pravno in psihološko svetovanje, finanÄna pomoÄ, nastanitev, izobraževanje, usposabljanje in pomoÄ pri iskanju zaposlitve. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve dostop do zdravstvenih in socialnih storitev ter da so storitve ustrezno financirane in strokovnjaki usposobljeni za pomoÄ Å¾rtvam in njihovo napotitev k ustreznim storitvam. |
| KAZALNIKI |
| 1. Stopnja ali nivo umešÄenosti zakonodajnih ukrepov ter socialnega in zdravstvenega varstva, ki urejajo zagotavljanje ustreznih storitev za podporo žrtvam, da si lahko opomorejo zaradi posledic vseh oblik nasilja (psihološko in pravno svetovanje, finanÄna pomoÄ, stanovanja, izobraževanje, pomoÄ pri zaposlovanju, zdravje in socialno varstvo), zajetih v tej Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
|
Odgovor: Celovito obravnavo in napotitve na druge službe v Sloveniji nudijo centri za socialno delo. Temeljna naloga CSD oz. socialnega varstva je pomagati posameznikom reševati njihove stiske, ki jih ne zmorejo rešiti sami, kot je zapisano v 1. Älenu Zakona o socialnem varstvu[1]: Socialno varstvena dejavnost obsega prepreÄevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Z Zakonom o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[2] so dobili posebne naloge, ki se vežejo na obravnavo žrtve nasilja v družini. Žrtve napotijo na razliÄne institucije in prav tako sodelujejo z Zavodi RS za zaposlovanje. Glede svetovalnih programov ugotavljamo pomanjkanje in regijsko nepokritost s programi svetovanja. V pripombah in predlogih ob pripravi novega nacionalnega programa o prepreÄevanju[3] in ustavljanju nasilja v družini smo izpostavili, da je potrebna vzpostavitev mreže brezplaÄnih svetovalnih programov pomoÄi za žrtve nasilja po celotni državi, vkljuÄno z vzpostavitvijo brezplaÄnih specializiranih terapevtskih programov pomoÄi za žrtve nasilja. Glede stanovanjske problematike imajo v nekaterih obÄinah v javnih razpisih za najem neprofitnih stanovanj doloÄeno, da ženske in ženske z otroki, ki so žrtve nasilja dojijo za status doloÄeno število toÄk. Žrtve nasilja so po ZPND po 27. Älenu opraviÄene do brezplaÄne pravne pomoÄi za postopke, ki teÄejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. Älenu tega zakona. Na podlagi doloÄil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem[4] je v 3. Älenu doloÄeno, da lahko ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z zaÄasnim bivanjem v materinskih domovih in zatoÄišÄih, centrih za pomoÄ Å¾rtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu tudi v kraju zaÄasnega bivališÄa. V praski se dogaja, da ženske nimajo prijavljenega zaÄasnega bivališÄa v varni hiši ali materinske domu. Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem: 3. Älen (splošni pogoji za upraviÄenost do dodelitve neprofitnega stanovanja) (1) Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upraviÄeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so: – državljanstvo Republike Slovenije; – stalno prebivališÄe v obÄini ali na obmoÄju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja; – da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoloÄen Äas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen Äe je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoloÄen Äas, z neprofitno najemnino; – da prosilec ali kdo izmed Älanov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja; – da se meseÄni dohodki prosilÄevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, doloÄenih v 5. Älenu tega pravilnika. (2) Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z zaÄasnim bivanjem v materinskih domovih in zatoÄišÄih-varnih hišah, zavetišÄih, centrih za pomoÄ Å¾rtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju zaÄasnega bivališÄa. (3) Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega voziÄka ali trajno pomoÄ druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališÄa, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi obÄini, kjer so veÄje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoÄ druge osebe in zdravstvene storitve. (4) Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upraviÄeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, Äe izpolnjujejo splošne pogoje za upraviÄenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku. Vladne in nevladne organizacije, ki sodelujemo v letošnji medijski kampanji (2015) se zavzemamo, da bi žrtve nasilja bile opraviÄene do brezplaÄne pravne pomoÄi za žrtve nasilja v vseh (ne le kazenskih) postopkih, povezanih z odpravljanjem posledic nasilja. In ne samo za postopke po 19. in 21. Älenu ZPND, kar je trenutno opredeljeno v 27. Älenu: 27. Älen (obseg dodelitve brezplaÄne pravne pomoÄi) BrezplaÄna pravna pomoÄ se po tem zakonu odobri za postopke, ki teÄejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. Älenu tega zakona. V predlogih za spremembo Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini[5] smo nevladne organizacije glede splošnih podpornih storitev zapisale še: po sedanji ureditvi žrtev nasilja v družini, ki se zaradi ogroženosti umakne pred povzroÄiteljem nasilja, npr., v varno hišo, nima pravice do denarne socialne pomoÄi, dokler ne sproži postopka za ureditev zadev, npr., vloži tožbe za razvezo. Vse žrtve tega ne zmorejo takoj, ko se umaknejo ali pa Äakajo na odobritev brezplaÄne pravne pomoÄi (lahko tudi dva meseca ali veÄ), zato ostajajo brez sredstev, Äeprav ne živijo veÄ s partnerjem. Navedeno lahko pomembno vpliva na odloÄitev žrtve za umik od povzroÄitelja nasilja, saj v primeru umika lahko ostane brez sredstev za preživetje. Omenjeni problem so prepoznali tudi nekateri centri za socialno delo, ki za priznanje pravice zahtevajo le potrdilo o vloženi prošnji za brezplaÄno pravno pomoÄ. Vendar pa ta praksa centrov ni enotna. |
| 1. Stopnja ali nivo umešÄenosti zakonodajnih ukrepov ter socialnega in zdravstvenega varstva, ki urejajo zagotavljanje ustreznih storitev za podporo žrtvam, da si lahko opomorejo zaradi posledic vseh oblik nasilja (psihološko in pravno svetovanje, finanÄna pomoÄ, stanovanja, izobraževanje, pomoÄ pri zaposlovanju, zdravje in socialno varstvo), zajetih v tej Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
|
Odgovor: Celovito obravnavo in napotitve na druge službe v Sloveniji nudijo centri za socialno delo. Temeljna naloga CSD oz. socialnega varstva je pomagati posameznikom reševati njihove stiske, ki jih ne zmorejo rešiti sami, kot je zapisano v 1. Älenu Zakona o socialnem varstvu[1]: Socialno varstvena dejavnost obsega prepreÄevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Z Zakonom o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[2] so dobili posebne naloge, ki se vežejo na obravnavo žrtve nasilja v družini. Žrtve napotijo na razliÄne institucije in prav tako sodelujejo z Zavodi RS za zaposlovanje. Glede svetovalnih programov ugotavljamo pomanjkanje in regijsko nepokritost s programi svetovanja. V pripombah in predlogih ob pripravi novega nacionalnega programa o prepreÄevanju[3] in ustavljanju nasilja v družini smo izpostavili, da je potrebna vzpostavitev mreže brezplaÄnih svetovalnih programov pomoÄi za žrtve nasilja po celotni državi, vkljuÄno z vzpostavitvijo brezplaÄnih specializiranih terapevtskih programov pomoÄi za žrtve nasilja. Glede stanovanjske problematike imajo v nekaterih obÄinah v javnih razpisih za najem neprofitnih stanovanj doloÄeno, da ženske in ženske z otroki, ki so žrtve nasilja dojijo za status doloÄeno število toÄk. Žrtve nasilja so po ZPND po 27. Älenu opraviÄene do brezplaÄne pravne pomoÄi za postopke, ki teÄejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. Älenu tega zakona. Na podlagi doloÄil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem[4] je v 3. Älenu doloÄeno, da lahko ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z zaÄasnim bivanjem v materinskih domovih in zatoÄišÄih, centrih za pomoÄ Å¾rtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu tudi v kraju zaÄasnega bivališÄa. V praski se dogaja, da ženske nimajo prijavljenega zaÄasnega bivališÄa v varni hiši ali materinske domu. Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem: 3. Älen (splošni pogoji za upraviÄenost do dodelitve neprofitnega stanovanja) (1) Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upraviÄeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so: – državljanstvo Republike Slovenije; – stalno prebivališÄe v obÄini ali na obmoÄju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja; – da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoloÄen Äas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen Äe je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoloÄen Äas, z neprofitno najemnino; – da prosilec ali kdo izmed Älanov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja; – da se meseÄni dohodki prosilÄevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, doloÄenih v 5. Älenu tega pravilnika. (2) Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z zaÄasnim bivanjem v materinskih domovih in zatoÄišÄih-varnih hišah, zavetišÄih, centrih za pomoÄ Å¾rtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju zaÄasnega bivališÄa. (3) Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega voziÄka ali trajno pomoÄ druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališÄa, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi obÄini, kjer so veÄje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoÄ druge osebe in zdravstvene storitve. (4) Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upraviÄeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, Äe izpolnjujejo splošne pogoje za upraviÄenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku. Vladne in nevladne organizacije, ki sodelujemo v letošnji medijski kampanji (2015) se zavzemamo, da bi žrtve nasilja bile opraviÄene do brezplaÄne pravne pomoÄi za žrtve nasilja v vseh (ne le kazenskih) postopkih, povezanih z odpravljanjem posledic nasilja. In ne samo za postopke po 19. in 21. Älenu ZPND, kar je trenutno opredeljeno v 27. Älenu: 27. Älen (obseg dodelitve brezplaÄne pravne pomoÄi) BrezplaÄna pravna pomoÄ se po tem zakonu odobri za postopke, ki teÄejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. Älenu tega zakona. V predlogih za spremembo Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini[5] smo nevladne organizacije glede splošnih podpornih storitev zapisale še: po sedanji ureditvi žrtev nasilja v družini, ki se zaradi ogroženosti umakne pred povzroÄiteljem nasilja, npr., v varno hišo, nima pravice do denarne socialne pomoÄi, dokler ne sproži postopka za ureditev zadev, npr., vloži tožbe za razvezo. Vse žrtve tega ne zmorejo takoj, ko se umaknejo ali pa Äakajo na odobritev brezplaÄne pravne pomoÄi (lahko tudi dva meseca ali veÄ), zato ostajajo brez sredstev, Äeprav ne živijo veÄ s partnerjem. Navedeno lahko pomembno vpliva na odloÄitev žrtve za umik od povzroÄitelja nasilja, saj v primeru umika lahko ostane brez sredstev za preživetje. Omenjeni problem so prepoznali tudi nekateri centri za socialno delo, ki za priznanje pravice zahtevajo le potrdilo o vloženi prošnji za brezplaÄno pravno pomoÄ. Vendar pa ta praksa centrov ni enotna. |
 |
| 2. Vrsta in število obstojeÄih storitev splošne podpore (psihološko in pravno svetovanje, finanÄna pomoÄ, stanovanja, izobraževanje, pomoÄ pri zaposlovanju, zdravje in socialno varstvo) žrtvam, da si lahko opomorejo zaradi posledic vseh oblik nasilja, zajetih v tej Konvenciji, razvršÄenih po: ) regiji/mestu in b) vrsti ponudnika storitev1, na letni ravni. |
| Odgovor: Centri za socialno delo in Zavodi RS za zaposlovanje so razporejeni po celi državi. Centri za socialno delo so z Zakonom o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[2] dobili posebne naloge za obravnavo žrtev nasilja v družini. |
| 2. Vrsta in število obstojeÄih storitev splošne podpore (psihološko in pravno svetovanje, finanÄna pomoÄ, stanovanja, izobraževanje, pomoÄ pri zaposlovanju, zdravje in socialno varstvo) žrtvam, da si lahko opomorejo zaradi posledic vseh oblik nasilja, zajetih v tej Konvenciji, razvršÄenih po: ) regiji/mestu in b) vrsti ponudnika storitev1, na letni ravni. |
| Odgovor: Centri za socialno delo in Zavodi RS za zaposlovanje so razporejeni po celi državi. Centri za socialno delo so z Zakonom o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)[2] dobili posebne naloge za obravnavo žrtev nasilja v družini. |
|
|
|
[1] Zakon o socialnem varstvu, Ur. l. RS, št. 3/07, uradno preÄišÄeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS in 57/12. [2] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur.l. RS, št. 16/08. [3] Zabukovec Kerin, K., Hrovat, D. (2015) Predlogi Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva za nenasilno komunikacijo ob pripravi nove Resolucija o nacionalnem programu prepreÄevanja nasilja v družini. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon. [4] Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, Ur. l. RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 81/11, 114/06-ZUE. [5] Obran, N, Hrovat, D. (ur.) (2015) Predlogi za spremembo Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini, usklajeni med nevladnimi organizacijami, z dne 22. 7. 2015. Dostopno na: http://www.drustvo-dnk.si/images/stories/novice/2015-07-22-spremembezpnd.pdf, 25. 11. 2015. [6] RazvršÄanje glede na "vrsto ponudnika storitve" se nanaša na razvršÄanje ponudnikov iz javnega, nevladnega/civilnega in zasebnega sektorja. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
