|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 20. člen - Splošne podporne storitve |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve dostop do storitev, ki jim omogočajo okrevanje po nasilju. Ti ukrepi morajo vključevati, kadar je to potrebno, storitve, kakor so pravno in psihološko svetovanje, finančna pomoč, nastanitev, izobraževanje, usposabljanje in pomoč pri iskanju zaposlitve. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve dostop do zdravstvenih in socialnih storitev ter da so storitve ustrezno financirane in strokovnjaki usposobljeni za pomoč žrtvam in njihovo napotitev k ustreznim storitvam. |
| KAZALNIKI |
| 1. Stopnja ali nivo umeščenosti zakonodajnih ukrepov ter socialnega in zdravstvenega varstva, ki urejajo zagotavljanje ustreznih storitev za podporo žrtvam, da si lahko opomorejo zaradi posledic vseh oblik nasilja (psihološko in pravno svetovanje, finančna pomoč, stanovanja, izobraževanje, pomoč pri zaposlovanju, zdravje in socialno varstvo), zajetih v tej Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
|
Odgovor: Celovito obravnavo in napotitve na druge službe v Sloveniji nudijo centri za socialno delo. Temeljna naloga CSD oz. socialnega varstva je pomagati posameznikom reševati njihove stiske, ki jih ne zmorejo rešiti sami, kot je zapisano v 1. členu Zakona o socialnem varstvu[1]: Socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[2] so dobili posebne naloge, ki se vežejo na obravnavo žrtve nasilja v družini. Žrtve napotijo na različne institucije in prav tako sodelujejo z Zavodi RS za zaposlovanje. Glede svetovalnih programov ugotavljamo pomanjkanje in regijsko nepokritost s programi svetovanja. V pripombah in predlogih ob pripravi novega nacionalnega programa o preprečevanju[3] in ustavljanju nasilja v družini smo izpostavili, da je potrebna vzpostavitev mreže brezplačnih svetovalnih programov pomoči za žrtve nasilja po celotni državi, vključno z vzpostavitvijo brezplačnih specializiranih terapevtskih programov pomoči za žrtve nasilja. Glede stanovanjske problematike imajo v nekaterih občinah v javnih razpisih za najem neprofitnih stanovanj določeno, da ženske in ženske z otroki, ki so žrtve nasilja dojijo za status določeno število točk. Žrtve nasilja so po ZPND po 27. členu opravičene do brezplačne pravne pomoči za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. členu tega zakona. Na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem[4] je v 3. členu določeno, da lahko ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu tudi v kraju začasnega bivališča. V praski se dogaja, da ženske nimajo prijavljenega začasnega bivališča v varni hiši ali materinske domu. Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem: 3. člen (splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja) (1) Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so: – državljanstvo Republike Slovenije; – stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja; – da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino; – da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja; – da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v 5. členu tega pravilnika. (2) Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča. (3) Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. (4) Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku. Vladne in nevladne organizacije, ki sodelujemo v letošnji medijski kampanji (2015) se zavzemamo, da bi žrtve nasilja bile opravičene do brezplačne pravne pomoči za žrtve nasilja v vseh (ne le kazenskih) postopkih, povezanih z odpravljanjem posledic nasilja. In ne samo za postopke po 19. in 21. členu ZPND, kar je trenutno opredeljeno v 27. členu: 27. člen (obseg dodelitve brezplačne pravne pomoči) Brezplačna pravna pomoč se po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. členu tega zakona. V predlogih za spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini[5] smo nevladne organizacije glede splošnih podpornih storitev zapisale še: po sedanji ureditvi žrtev nasilja v družini, ki se zaradi ogroženosti umakne pred povzročiteljem nasilja, npr., v varno hišo, nima pravice do denarne socialne pomoči, dokler ne sproži postopka za ureditev zadev, npr., vloži tožbe za razvezo. Vse žrtve tega ne zmorejo takoj, ko se umaknejo ali pa čakajo na odobritev brezplačne pravne pomoči (lahko tudi dva meseca ali več), zato ostajajo brez sredstev, čeprav ne živijo več s partnerjem. Navedeno lahko pomembno vpliva na odločitev žrtve za umik od povzročitelja nasilja, saj v primeru umika lahko ostane brez sredstev za preživetje. Omenjeni problem so prepoznali tudi nekateri centri za socialno delo, ki za priznanje pravice zahtevajo le potrdilo o vloženi prošnji za brezplačno pravno pomoč. Vendar pa ta praksa centrov ni enotna. |
| 1. Stopnja ali nivo umeščenosti zakonodajnih ukrepov ter socialnega in zdravstvenega varstva, ki urejajo zagotavljanje ustreznih storitev za podporo žrtvam, da si lahko opomorejo zaradi posledic vseh oblik nasilja (psihološko in pravno svetovanje, finančna pomoč, stanovanja, izobraževanje, pomoč pri zaposlovanju, zdravje in socialno varstvo), zajetih v tej Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
|
Odgovor: Celovito obravnavo in napotitve na druge službe v Sloveniji nudijo centri za socialno delo. Temeljna naloga CSD oz. socialnega varstva je pomagati posameznikom reševati njihove stiske, ki jih ne zmorejo rešiti sami, kot je zapisano v 1. členu Zakona o socialnem varstvu[1]: Socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[2] so dobili posebne naloge, ki se vežejo na obravnavo žrtve nasilja v družini. Žrtve napotijo na različne institucije in prav tako sodelujejo z Zavodi RS za zaposlovanje. Glede svetovalnih programov ugotavljamo pomanjkanje in regijsko nepokritost s programi svetovanja. V pripombah in predlogih ob pripravi novega nacionalnega programa o preprečevanju[3] in ustavljanju nasilja v družini smo izpostavili, da je potrebna vzpostavitev mreže brezplačnih svetovalnih programov pomoči za žrtve nasilja po celotni državi, vključno z vzpostavitvijo brezplačnih specializiranih terapevtskih programov pomoči za žrtve nasilja. Glede stanovanjske problematike imajo v nekaterih občinah v javnih razpisih za najem neprofitnih stanovanj določeno, da ženske in ženske z otroki, ki so žrtve nasilja dojijo za status določeno število točk. Žrtve nasilja so po ZPND po 27. členu opravičene do brezplačne pravne pomoči za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. členu tega zakona. Na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem[4] je v 3. členu določeno, da lahko ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu tudi v kraju začasnega bivališča. V praski se dogaja, da ženske nimajo prijavljenega začasnega bivališča v varni hiši ali materinske domu. Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem: 3. člen (splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja) (1) Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so: – državljanstvo Republike Slovenije; – stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja; – da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino; – da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja; – da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v 5. členu tega pravilnika. (2) Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča. (3) Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. (4) Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku. Vladne in nevladne organizacije, ki sodelujemo v letošnji medijski kampanji (2015) se zavzemamo, da bi žrtve nasilja bile opravičene do brezplačne pravne pomoči za žrtve nasilja v vseh (ne le kazenskih) postopkih, povezanih z odpravljanjem posledic nasilja. In ne samo za postopke po 19. in 21. členu ZPND, kar je trenutno opredeljeno v 27. členu: 27. člen (obseg dodelitve brezplačne pravne pomoči) Brezplačna pravna pomoč se po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. členu tega zakona. V predlogih za spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini[5] smo nevladne organizacije glede splošnih podpornih storitev zapisale še: po sedanji ureditvi žrtev nasilja v družini, ki se zaradi ogroženosti umakne pred povzročiteljem nasilja, npr., v varno hišo, nima pravice do denarne socialne pomoči, dokler ne sproži postopka za ureditev zadev, npr., vloži tožbe za razvezo. Vse žrtve tega ne zmorejo takoj, ko se umaknejo ali pa čakajo na odobritev brezplačne pravne pomoči (lahko tudi dva meseca ali več), zato ostajajo brez sredstev, čeprav ne živijo več s partnerjem. Navedeno lahko pomembno vpliva na odločitev žrtve za umik od povzročitelja nasilja, saj v primeru umika lahko ostane brez sredstev za preživetje. Omenjeni problem so prepoznali tudi nekateri centri za socialno delo, ki za priznanje pravice zahtevajo le potrdilo o vloženi prošnji za brezplačno pravno pomoč. Vendar pa ta praksa centrov ni enotna. |
 |
| 2. Vrsta in število obstoječih storitev splošne podpore (psihološko in pravno svetovanje, finančna pomoč, stanovanja, izobraževanje, pomoč pri zaposlovanju, zdravje in socialno varstvo) žrtvam, da si lahko opomorejo zaradi posledic vseh oblik nasilja, zajetih v tej Konvenciji, razvrščenih po: ) regiji/mestu in b) vrsti ponudnika storitev1, na letni ravni. |
| Odgovor: Centri za socialno delo in Zavodi RS za zaposlovanje so razporejeni po celi državi. Centri za socialno delo so z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[2] dobili posebne naloge za obravnavo žrtev nasilja v družini. |
| 2. Vrsta in število obstoječih storitev splošne podpore (psihološko in pravno svetovanje, finančna pomoč, stanovanja, izobraževanje, pomoč pri zaposlovanju, zdravje in socialno varstvo) žrtvam, da si lahko opomorejo zaradi posledic vseh oblik nasilja, zajetih v tej Konvenciji, razvrščenih po: ) regiji/mestu in b) vrsti ponudnika storitev1, na letni ravni. |
| Odgovor: Centri za socialno delo in Zavodi RS za zaposlovanje so razporejeni po celi državi. Centri za socialno delo so z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[2] dobili posebne naloge za obravnavo žrtev nasilja v družini. |
|
|
|
[1] Zakon o socialnem varstvu, Ur. l. RS, št. 3/07, uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS in 57/12. [2] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur.l. RS, št. 16/08. [3] Zabukovec Kerin, K., Hrovat, D. (2015) Predlogi Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva za nenasilno komunikacijo ob pripravi nove Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon. [4] Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, Ur. l. RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 81/11, 114/06-ZUE. [5] Obran, N, Hrovat, D. (ur.) (2015) Predlogi za spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, usklajeni med nevladnimi organizacijami, z dne 22. 7. 2015. Dostopno na: http://www.drustvo-dnk.si/images/stories/novice/2015-07-22-spremembezpnd.pdf, 25. 11. 2015. [6] Razvrščanje glede na "vrsto ponudnika storitve" se nanaša na razvrščanje ponudnikov iz javnega, nevladnega/civilnega in zasebnega sektorja. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
