Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
20. člen - Splošne podporne storitve
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
20. člen - Splošne podporne storitve
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
20. člen - Splošne podporne storitve
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve dostop do storitev, ki jim omogočajo okrevanje po nasilju. Ti ukrepi morajo vključevati, kadar je to potrebno, storitve, kakor so pravno in psihološko svetovanje, finančna pomoč, nastanitev, izobraževanje, usposabljanje in pomoč pri iskanju zaposlitve.

2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve dostop do zdravstvenih in socialnih storitev ter da so storitve ustrezno financirane in strokovnjaki usposobljeni za pomoč žrtvam in njihovo napotitev k ustreznim storitvam.
KAZALNIKI
 
1. Stopnja ali nivo umeščenosti zakonodajnih ukrepov ter socialnega in zdravstvenega varstva, ki urejajo zagotavljanje ustreznih storitev za podporo žrtvam, da si lahko opomorejo zaradi posledic vseh oblik nasilja (psihološko in pravno svetovanje, finančna pomoč, stanovanja, izobraževanje, pomoč pri zaposlovanju, zdravje in socialno varstvo), zajetih v tej Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: Celovito obravnavo in napotitve na druge službe v Sloveniji nudijo centri za socialno delo. Temeljna naloga CSD oz. socialnega varstva je pomagati posameznikom reševati njihove stiske, ki jih ne zmorejo rešiti sami, kot je zapisano v 1. členu Zakona o socialnem varstvu[1]: Socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[2] so dobili posebne naloge, ki se vežejo na obravnavo žrtve nasilja v družini. Žrtve napotijo na različne institucije in prav tako sodelujejo z Zavodi RS za zaposlovanje.

Glede svetovalnih programov ugotavljamo pomanjkanje in regijsko nepokritost s programi svetovanja. V pripombah in predlogih ob pripravi novega nacionalnega programa o preprečevanju[3] in ustavljanju nasilja v družini smo izpostavili, da je potrebna vzpostavitev mreže brezplačnih svetovalnih programov pomoči za žrtve nasilja po celotni državi, vključno z vzpostavitvijo brezplačnih specializiranih terapevtskih programov pomoči za žrtve nasilja.

Glede stanovanjske problematike imajo v nekaterih občinah v javnih razpisih za najem neprofitnih stanovanj določeno, da ženske in ženske z otroki, ki so žrtve nasilja dojijo za status določeno število točk.

Žrtve nasilja so po ZPND po 27. členu opravičene do brezplačne pravne pomoči za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. členu tega zakona.

Na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem[4] je v 3. členu določeno, da lahko ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu tudi v kraju začasnega bivališča. V praski se dogaja, da ženske nimajo prijavljenega začasnega bivališča v varni hiši ali materinske domu.

Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem:

3. člen

(splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja)

(1) Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so:

– državljanstvo Republike Slovenije;

– stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja;

– da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino;

– da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja;

– da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v 5. členu tega pravilnika.

(2) Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča.

(3) Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve.

(4) Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku.

Vladne in nevladne organizacije, ki sodelujemo v letošnji medijski kampanji (2015) se zavzemamo, da bi žrtve nasilja bile opravičene do brezplačne pravne pomoči za žrtve nasilja v vseh (ne le kazenskih) postopkih, povezanih z odpravljanjem posledic nasilja. In ne samo za postopke po 19. in 21. členu ZPND, kar je trenutno opredeljeno v 27. členu:

27. člen

(obseg dodelitve brezplačne pravne pomoči)

Brezplačna pravna pomoč se po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. členu tega zakona.

V predlogih za spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini[5] smo nevladne organizacije glede splošnih podpornih storitev zapisale še: po sedanji ureditvi žrtev nasilja v družini, ki se zaradi ogroženosti umakne pred povzročiteljem nasilja, npr., v varno hišo, nima pravice do denarne socialne pomoči, dokler ne sproži postopka za ureditev zadev, npr., vloži tožbe za razvezo. Vse žrtve tega ne zmorejo takoj, ko se umaknejo ali pa čakajo na odobritev brezplačne pravne pomoči (lahko tudi dva meseca ali več), zato ostajajo brez sredstev, čeprav ne živijo več s partnerjem. Navedeno lahko pomembno vpliva na odločitev žrtve za umik od povzročitelja nasilja, saj v primeru umika lahko ostane brez sredstev za preživetje. Omenjeni problem so prepoznali tudi nekateri centri za socialno delo, ki za priznanje pravice zahtevajo le potrdilo o vloženi prošnji za brezplačno pravno pomoč. Vendar pa ta praksa centrov ni enotna.
1. Stopnja ali nivo umeščenosti zakonodajnih ukrepov ter socialnega in zdravstvenega varstva, ki urejajo zagotavljanje ustreznih storitev za podporo žrtvam, da si lahko opomorejo zaradi posledic vseh oblik nasilja (psihološko in pravno svetovanje, finančna pomoč, stanovanja, izobraževanje, pomoč pri zaposlovanju, zdravje in socialno varstvo), zajetih v tej Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: Celovito obravnavo in napotitve na druge službe v Sloveniji nudijo centri za socialno delo. Temeljna naloga CSD oz. socialnega varstva je pomagati posameznikom reševati njihove stiske, ki jih ne zmorejo rešiti sami, kot je zapisano v 1. členu Zakona o socialnem varstvu[1]: Socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[2] so dobili posebne naloge, ki se vežejo na obravnavo žrtve nasilja v družini. Žrtve napotijo na različne institucije in prav tako sodelujejo z Zavodi RS za zaposlovanje.

Glede svetovalnih programov ugotavljamo pomanjkanje in regijsko nepokritost s programi svetovanja. V pripombah in predlogih ob pripravi novega nacionalnega programa o preprečevanju[3] in ustavljanju nasilja v družini smo izpostavili, da je potrebna vzpostavitev mreže brezplačnih svetovalnih programov pomoči za žrtve nasilja po celotni državi, vključno z vzpostavitvijo brezplačnih specializiranih terapevtskih programov pomoči za žrtve nasilja.

Glede stanovanjske problematike imajo v nekaterih občinah v javnih razpisih za najem neprofitnih stanovanj določeno, da ženske in ženske z otroki, ki so žrtve nasilja dojijo za status določeno število točk.

Žrtve nasilja so po ZPND po 27. členu opravičene do brezplačne pravne pomoči za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. členu tega zakona.

Na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem[4] je v 3. členu določeno, da lahko ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu tudi v kraju začasnega bivališča. V praski se dogaja, da ženske nimajo prijavljenega začasnega bivališča v varni hiši ali materinske domu.

Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem:

3. člen

(splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja)

(1) Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so:

– državljanstvo Republike Slovenije;

– stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja;

– da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino;

– da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja;

– da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v 5. členu tega pravilnika.

(2) Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča.

(3) Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve.

(4) Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku.

Vladne in nevladne organizacije, ki sodelujemo v letošnji medijski kampanji (2015) se zavzemamo, da bi žrtve nasilja bile opravičene do brezplačne pravne pomoči za žrtve nasilja v vseh (ne le kazenskih) postopkih, povezanih z odpravljanjem posledic nasilja. In ne samo za postopke po 19. in 21. členu ZPND, kar je trenutno opredeljeno v 27. členu:

27. člen

(obseg dodelitve brezplačne pravne pomoči)

Brezplačna pravna pomoč se po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. členu tega zakona.

V predlogih za spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini[5] smo nevladne organizacije glede splošnih podpornih storitev zapisale še: po sedanji ureditvi žrtev nasilja v družini, ki se zaradi ogroženosti umakne pred povzročiteljem nasilja, npr., v varno hišo, nima pravice do denarne socialne pomoči, dokler ne sproži postopka za ureditev zadev, npr., vloži tožbe za razvezo. Vse žrtve tega ne zmorejo takoj, ko se umaknejo ali pa čakajo na odobritev brezplačne pravne pomoči (lahko tudi dva meseca ali več), zato ostajajo brez sredstev, čeprav ne živijo več s partnerjem. Navedeno lahko pomembno vpliva na odločitev žrtve za umik od povzročitelja nasilja, saj v primeru umika lahko ostane brez sredstev za preživetje. Omenjeni problem so prepoznali tudi nekateri centri za socialno delo, ki za priznanje pravice zahtevajo le potrdilo o vloženi prošnji za brezplačno pravno pomoč. Vendar pa ta praksa centrov ni enotna.
MINUS
2. Vrsta in število obstoječih storitev splošne podpore (psihološko in pravno svetovanje, finančna pomoč, stanovanja, izobraževanje, pomoč pri zaposlovanju, zdravje in socialno varstvo) žrtvam, da si lahko opomorejo zaradi posledic vseh oblik nasilja, zajetih v tej Konvenciji, razvrščenih po: ) regiji/mestu in b) vrsti ponudnika storitev1, na letni ravni.
Odgovor: Centri za socialno delo in Zavodi RS za zaposlovanje so razporejeni po celi državi. Centri za socialno delo so z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[2] dobili posebne naloge za obravnavo žrtev nasilja v družini.
2. Vrsta in število obstoječih storitev splošne podpore (psihološko in pravno svetovanje, finančna pomoč, stanovanja, izobraževanje, pomoč pri zaposlovanju, zdravje in socialno varstvo) žrtvam, da si lahko opomorejo zaradi posledic vseh oblik nasilja, zajetih v tej Konvenciji, razvrščenih po: ) regiji/mestu in b) vrsti ponudnika storitev1, na letni ravni.
Odgovor: Centri za socialno delo in Zavodi RS za zaposlovanje so razporejeni po celi državi. Centri za socialno delo so z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[2] dobili posebne naloge za obravnavo žrtev nasilja v družini.
MINUS
[1] Zakon o socialnem varstvu, Ur. l. RS, št. 3/07, uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS in 57/12.
[2] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur.l. RS, št. 16/08.
[3] Zabukovec Kerin, K., Hrovat, D. (2015) Predlogi Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva za nenasilno komunikacijo ob pripravi nove Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon.
[4] Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, Ur. l. RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 81/11, 114/06-ZUE.
[5] Obran, N, Hrovat, D. (ur.) (2015) Predlogi za spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, usklajeni med nevladnimi organizacijami, z dne 22. 7. 2015. Dostopno na: http://www.drustvo-dnk.si/images/stories/novice/2015-07-22-spremembezpnd.pdf, 25. 11. 2015.
[6] Razvrščanje glede na "vrsto ponudnika storitve" se nanaša na razvrščanje ponudnikov iz javnega, nevladnega/civilnega in zasebnega sektorja.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.