|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave |
|
1. Za izvajanje te konvencije se pogodbenice zavezujejo: a. v rednih Äasovnih presledkih loÄeno zbirati ustrezne statistiÄne podatke o primerih vseh oblik nasilja, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije; b. podpirati raziskave o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije, za preuÄevanje njihovih vzrokov in posledic, pojavnosti in stopnje obsodb ter uÄinkovitost ukrepov, sprejetih za izvajanje te konvencije. 2. Pogodbenice si prizadevajo v rednih Äasovnih presledkih izvesti anketiranje prebivalstva za oceno pojavnosti in trendov glede vseh oblik nasilja, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije. 3. Pogodbenice zagotovijo skupini strokovnjakov iz 66. Älena te konvencije zbrane podatke na podlagi tega Älena za spodbujanje mednarodnega sodelovanja in omogoÄanje mednarodne primerjave. 4. Pogodbenice zagotovijo, da so zbrani podatki na podlagi tega Älena na voljo javnosti. |
| KAZALNIKI |
| 1. StatistiÄni administrativni in pravosodni podatki o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema ta Konvencija, obvezno razvršÄenih glede na spol, starost, invalidnost osebe, odnosom med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja, glede na geografsko lokacijo in drugih dejstev, ki so na voljo javnosti, za obdobje enega leta. |
| Odgovor: |
| 1. StatistiÄni administrativni in pravosodni podatki o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema ta Konvencija, obvezno razvršÄenih glede na spol, starost, invalidnost osebe, odnosom med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja, glede na geografsko lokacijo in drugih dejstev, ki so na voljo javnosti, za obdobje enega leta. |
| Odgovor: |
 |
| 2. Število ustreznih študij, osredotoÄenih na razliÄne oblike nasilja nad ženskami, ki jih zajema ta Konvencija in jih izvajajo: a) državne institucije, b) civilna družba, na letni ravni. |
| Odgovor: V Sloveniji je bila leta 2010 izvedena prva nacionalna študija[1] (v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP V5-0464 z naslovom Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partnerskih odnosih, ki ga je vodila izr. prof. dr. Katja FilipÄiÄ z Inštituta za kriminologijo. Raziskovalni projekt so sofinancirali Urad za enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve – Policija in Agencija za raziskovalno dejavnost). Drugih podobnih študij v Sloveniji kasneje, prav tako tudi v letu 2015 ni bilo. |
 |
| 2. Število ustreznih študij, osredotoÄenih na razliÄne oblike nasilja nad ženskami, ki jih zajema ta Konvencija in jih izvajajo: a) državne institucije, b) civilna družba, na letni ravni. |
|
Odgovor: V Sloveniji je bila leta 2010 izvedena prva nacionalna študija[1] (v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP V5-0464 z naslovom Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partnerskih odnosih, ki ga je vodila izr. prof. dr. Katja FilipÄiÄ z Inštituta za kriminologijo. Raziskovalni projekt so sofinancirali Urad za enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve – Policija in Agencija za raziskovalno dejavnost). Drugih podobnih študij v Sloveniji kasneje, prav tako tudi v letu 2015 ni bilo. Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih je bila narejena kot prva nacionalna raziskava leta 2010[1]. Avtorice so Vesna Leskošek, Mojca Urek in Darja Zaviršek. Nacionalna raziskava o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP V5-0464 z naslovom Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partnerskih odnosih, ki ga je vodila izr. prof. dr. Katja FilipÄiÄ z Inštituta za kriminologijo. Raziskovalni projekt so sofinancirali Urad za enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve – Policija in Agencija za raziskovalno dejavnost. Vzorec: Podatki o nasilju so bili zbrali z raziskavo na reprezentativnem vzorcu splošne populacije, ki ga je pripravil StatistiÄni urad Republike Slovenije v aprilu 2009. Vzorec je obsegal imena in priimke ter naslove 3000 žensk, starih med 18 in 80 let, izbranih glede na starost, regijo in tip naselja. Populacijo med 18 in 80 let starosti je bila doloÄena glede na priporoÄila razliÄnih mednarodnih raziskav. Spodnja meja omogoÄa, da veÄina žensk samostojno izpolnjuje vprašalnik. Vprašalnik ni vkljuÄeval vprašanja o nasilju, ki se je zgodilo pred dopolnjenim 15. letom starosti. Vrnjenih je bilo 752 vprašalnikov, kar je natanko 25 odstotkov. Rezultati: Vsaka druga ženska (56,1 %) je od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Najpogosteje so doživljale psihiÄno nasilje (49,3 %), potem fiziÄno (23,0 %), premoženjsko (14,1 %), omejevanje gibanja (13,9 %) in spolno nasilje (6,5 %). Vsaka druga ženska je doživela nasilje tudi v zadnjih 12. mesecih in sicer na raÄun psihiÄnega nasilja, ki ga je toliko, kot od 15. leta dalje. Manj pa je bili v zadnjih 12. mesecih fiziÄnega nasilja (5,9 %), spolnega (1,5 %), premoženjskega (7 %) in omejevanja svobode (6,1 %). ÄŒe ne bi upoštevali psihiÄnega nasilja, bi ostale vrste nasilja v zadnjem letu doživela vsaka 5 ženska. 4 % žensk doživlja nasilje v veÄ intimnih zvezah s strani veÄjega števila oseb. NajveÄkrat se nasilje zgodi v primarni družini. V partnerstvu se najpogosteje zaÄne pojavljati med 2. in 5. letom skupnega življenja. Pri kar Äetrtini žensk, ki so doživele nasilje, pa se je zaÄelo že zelo zgodaj v prvem letu partnerstva, pri nekaterih že v prvem mesecu poznanstva. Podatki kažejo, da se nasilje lahko zaÄne kadarkoli v življenju, od zgodnjega otroštva (pri 1. letu starosti) do pozne starosti (pri 73. letih). Pri nekaterih ženskah nasilje traja celo življenje, pri Äetrtini pa veÄ kot 20 let. 5,5 % žensk je nasilje doživljalo tudi v noseÄnosti. 4,7 % žensk je poroÄalo, da je bil povzroÄitelj nasilen tudi do otrok in sicer najpogosteje psihiÄno, potem fiziÄno in spolno . |
|
|
|
[1] Leskošek, V., Urek, M., Zaviršek, D. (2010) Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih. KonÄno poroÄilo 1. faze raziskovalnega projekta. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Dostopno na: http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/nasilje_nad_zenskami/, 22. 11. 2016. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
