Odgovor: V Sloveniji je bila leta 2010 izvedena prva nacionalna študija[1] (v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP V5-0464 z naslovom Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partnerskih odnosih, ki ga je vodila izr. prof. dr. Katja Filipčič z Inštituta za kriminologijo. Raziskovalni projekt so sofinancirali Urad za enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve – Policija in Agencija za raziskovalno dejavnost). Drugih podobnih študij v Sloveniji kasneje, prav tako tudi v letu 2015 ni bilo.
Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih je bila narejena kot prva nacionalna raziskava leta 2010[1]. Avtorice so Vesna Leskošek, Mojca Urek in Darja Zaviršek. Nacionalna raziskava o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP V5-0464 z naslovom Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partnerskih odnosih, ki ga je vodila izr. prof. dr. Katja Filipčič z Inštituta za kriminologijo. Raziskovalni projekt so sofinancirali Urad za enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve – Policija in Agencija za raziskovalno dejavnost.
Vzorec: Podatki o nasilju so bili zbrali z raziskavo na reprezentativnem vzorcu splošne populacije, ki ga je pripravil Statistični urad Republike Slovenije v aprilu 2009. Vzorec je obsegal imena in priimke ter naslove 3000 žensk, starih med 18 in 80 let, izbranih glede na starost, regijo in tip naselja. Populacijo med 18 in 80 let starosti je bila določena glede na priporočila različnih mednarodnih raziskav. Spodnja meja omogoča, da večina žensk samostojno izpolnjuje vprašalnik. Vprašalnik ni vključeval vprašanja o nasilju, ki se je zgodilo pred dopolnjenim 15. letom starosti. Vrnjenih je bilo 752 vprašalnikov, kar je natanko 25 odstotkov.
Rezultati: Vsaka druga ženska (56,1 %) je od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Najpogosteje so doživljale psihično nasilje (49,3 %), potem fizično (23,0 %), premoženjsko (14,1 %), omejevanje gibanja (13,9 %) in spolno nasilje (6,5 %). Vsaka druga ženska je doživela nasilje tudi v zadnjih 12. mesecih in sicer na račun psihičnega nasilja, ki ga je toliko, kot od 15. leta dalje. Manj pa je bili v zadnjih 12. mesecih fizičnega nasilja (5,9 %), spolnega (1,5 %), premoženjskega (7 %) in omejevanja svobode (6,1 %). Če ne bi upoštevali psihičnega nasilja, bi ostale vrste nasilja v zadnjem letu doživela vsaka 5 ženska. 4 % žensk doživlja nasilje v več intimnih zvezah s strani večjega števila oseb. Največkrat se nasilje zgodi v primarni družini. V partnerstvu se najpogosteje začne pojavljati med 2. in 5. letom skupnega življenja. Pri kar četrtini žensk, ki so doživele nasilje, pa se je začelo že zelo zgodaj v prvem letu partnerstva, pri nekaterih že v prvem mesecu poznanstva. Podatki kažejo, da se nasilje lahko začne kadarkoli v življenju, od zgodnjega otroštva (pri 1. letu starosti) do pozne starosti (pri 73. letih). Pri nekaterih ženskah nasilje traja celo življenje, pri četrtini pa več kot 20 let. 5,5 % žensk je nasilje doživljalo tudi v nosečnosti. 4,7 % žensk je poročalo, da je bil povzročitelj nasilen tudi do otrok in sicer najpogosteje psihično, potem fizično in spolno .
|