Na Ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo prenovo trenutno veljavnega Zakona o tujcih. Zato je SLOGA organizirala srečanje koordinacije nevladnih in humanitarnih organizacij o spremembi zakona. 

Zagovorniški proces, t. j. oblikovanje skupnega dokumenta, vključevanje v postopke spremembe zakona in komunikacijo z resornim ministrstvom bo koordiniral Pravnoinformacijski center (PIC).

Istočasno se bo zbirala tudi materija, ki bi jo morali urejati podzakonski predpisi k Zakonu o mednarodni zaščiti.

Pripombe in komentarje na Zakon o tujcih smo glede položaja žensk, tujk, ki so žrtve nasilja pripravili tudi na Društvu SOS telefon.

Problematika dela s tujkami – žrtvami nasilja je v brezizhodnosti njihovega položaja, ker v veliko primerih nimajo urejenega dovoljenja za stalno bivanje. Sredstev za preživljanje v primerih, ko imajo dovoljenje le za začasno bivanje, nimajo, v svojo državo pogosto ne morejo zaradi skupnih otrok, tudi če bi se želele vrniti (družinske zadeve na sodišču se niso urejene), očetje so praviloma  slovenski državljani in zahtevajo skrbništvo ali vsaj redne stike z otroki. Delo kot tujke težko dobijo, pogosto ne znajo tudi jezika, prihajajo pa tudi iz oddaljenih držav (Tajska, Filipini, Ukrajina, Dominikanska republika). Pogojev za stalno bivanje brez zagotovitve stalnega vira preživljanja (pred odhodom od doma je bil to mož/ partner) nikakor ne morejo izpolniti, če se želijo ločiti od povzročitelja nasilja. Tako so te tujke v začaranem krogu, povsem materialno odvisne od nasilnega moža. Zaradi težke situacije se redko odločijo, da od povzročitelja odidejo ali pa se vrnejo. Pogosto se bojijo izgona iz države. 

Na Ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo prenovo trenutno veljavnega Zakona o tujcih. Zato je SLOGA organizirala srečanje koordinacije nevladnih in humanitarnih organizacij o spremembi zakona. 

Zagovorniški proces, t. j. oblikovanje skupnega dokumenta, vključevanje v postopke spremembe zakona in komunikacijo z resornim ministrstvom bo koordiniral Pravnoinformacijski center (PIC).

Istočasno se bo zbirala tudi materija, ki bi jo morali urejati podzakonski predpisi k Zakonu o mednarodni zaščiti.

Pripombe in komentarje na Zakon o tujcih smo glede položaja žensk, tujk, ki so žrtve nasilja pripravili tudi na Društvu SOS telefon.

Problematika dela s tujkami – žrtvami nasilja je v brezizhodnosti njihovega položaja, ker v veliko primerih nimajo urejenega dovoljenja za stalno bivanje. Sredstev za preživljanje v primerih, ko imajo dovoljenje le za začasno bivanje, nimajo, v svojo državo pogosto ne morejo zaradi skupnih otrok, tudi če bi se želele vrniti (družinske zadeve na sodišču se niso urejene), očetje so praviloma  slovenski državljani in zahtevajo skrbništvo ali vsaj redne stike z otroki. Delo kot tujke težko dobijo, pogosto ne znajo tudi jezika, prihajajo pa tudi iz oddaljenih držav (Tajska, Filipini, Ukrajina, Dominikanska republika). Pogojev za stalno bivanje brez zagotovitve stalnega vira preživljanja (pred odhodom od doma je bil to mož/ partner) nikakor ne morejo izpolniti, če se želijo ločiti od povzročitelja nasilja. Tako so te tujke v začaranem krogu, povsem materialno odvisne od nasilnega moža. Zaradi težke situacije se redko odločijo, da od povzročitelja odidejo ali pa se vrnejo. Pogosto se bojijo izgona iz države.