Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
34. člen - Zalezovanje
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
34. člen - Zalezovanje
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
34. člen - Zalezovanje
Pogodbenice sprejmejo ustrezne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno ponavljajoče se zastraševalno ravnanje, ki pri drugi osebi povzroči strah za njeno varnost, opredeli kot kaznivo.
KAZALNIKI
 
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje zalezovanja v skladu z opredelitvijo v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-C1)1, ki je začela veljati 18. oktobra 2015 se je dodalo novo kaznivo dejanje Zalezovanje v 134.a členu.
Pred sprejetjem novele je bilo v kazenski zakonodaji zalezovanje opredeljeno kot kaznivo dejanje le, če je izvršeno v družinski ali drugi življenjski skupnosti (tudi po njenem razpadu) v 191. členu KZ-1 Nasilje v družini. Zakon o varstvu javnega reda in miru2 pa v 6. členu opredeljuje kot prekršek tudi ravnanje vsakogar, ki koga »zasleduje«. Ta prekršek obravnava policija v hitrem postopku3.

Zalezovanje 134.a člen
(1) Kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
(2) Če je zalezovana oseba mladoletna oseba ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog.
 
Kot pravi Obran4, bo na podlagi novega 134.a člena KZ-1 mogoče preganjati t.i. zalezovalce, ki ogrožajo ali ponavljajoče prestrašijo posameznike (ne spravijo v trenutni strah, ampak v trajnejše stanje prestrašenosti) pri njihovem običajnem delu, gibanju, dejavnostih ali zasebnosti. Bistveno je torej ponavljajoče izvršitveno ravnanje, enkratno nadlegovanje ne zadostuje.
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje zalezovanja v skladu z opredelitvijo v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike.
Odgovor: Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-C1)1, ki je začela veljati 18. oktobra 2015 se je dodalo novo kaznivo dejanje Zalezovanje v 134.a členu.
Pred sprejetjem novele je bilo v kazenski zakonodaji zalezovanje opredeljeno kot kaznivo dejanje le, če je izvršeno v družinski ali drugi življenjski skupnosti (tudi po njenem razpadu) v 191. členu KZ-1 Nasilje v družini. Zakon o varstvu javnega reda in miru2 pa v 6. členu opredeljuje kot prekršek tudi ravnanje vsakogar, ki koga »zasleduje«. Ta prekršek obravnava policija v hitrem postopku3.

Zalezovanje 134.a člen
(1) Kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
(2) Če je zalezovana oseba mladoletna oseba ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog.
 
Kot pravi Obran4, bo na podlagi novega 134.a člena KZ-1 mogoče preganjati t.i. zalezovalce, ki ogrožajo ali ponavljajoče prestrašijo posameznike (ne spravijo v trenutni strah, ampak v trajnejše stanje prestrašenosti) pri njihovem običajnem delu, gibanju, dejavnostih ali zasebnosti. Bistveno je torej ponavljajoče izvršitveno ravnanje, enkratno nadlegovanje ne zadostuje.
MINUS
2. Število poročanj – prijav zalezovanja žensk, podanih na policijo in druge institucije/službe (socialne službe, urad državnega tožilca, zdravstvene ustanove, ustrezne nevladne organizacije), razvrščene po spolu in razmerju s storilcem, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
2. Število poročanj – prijav zalezovanja žensk, podanih na policijo in druge institucije/službe (socialne službe, urad državnega tožilca, zdravstvene ustanove, ustrezne nevladne organizacije), razvrščene po spolu in razmerju s storilcem, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
MINUS
3. Odstotek poročanj – prijav zalezovanja žensk, ki jih prejme urad državnega tožilca glede na skupno število teh prijav, podanih ustreznim službam, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
3. Odstotek poročanj – prijav zalezovanja žensk, ki jih prejme urad državnega tožilca glede na skupno število teh prijav, podanih ustreznim službam, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
MINUS
4. Odstotek sproženih kazenskih/prekrškovnih postopkov zaradi zalezovanja žensk, glede na skupno število teh prijav, podanih ustreznim službam, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
4. Odstotek sproženih kazenskih/prekrškovnih postopkov zaradi zalezovanja žensk, glede na skupno število teh prijav, podanih ustreznim službam, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
MINUS
5. Odstotek pravnomočnih/končnih sodb sodišč zaradi zalezovanja žensk, glede na skupno število teh prijav, podanih ustreznim službam, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
5. Odstotek pravnomočnih/končnih sodb sodišč zaradi zalezovanja žensk, glede na skupno število teh prijav, podanih ustreznim službam, na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
MINUS
6. Odstotek izrečenih zapornih kazni zaradi zalezovanja žensk, glede na skupno število teh prijav (končan sodni postopek), na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
6. Odstotek izrečenih zapornih kazni zaradi zalezovanja žensk, glede na skupno število teh prijav (končan sodni postopek), na letni ravni.
Odgovor: Podatki niso javno dostopni.
MINUS
[1] Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), Ur. l. RS, št. 54/15.
[2] Zakonu o varstvu javnega reda in miru, Ur. l. RS, št. 70/06.
[3] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[4] Obran, N. (2015) Nekatere spremembe KZ-1C. Interno gradivo. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.