![]() |
SLO |
2015 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
34. člen - Zalezovanje |
Pogodbenice sprejmejo ustrezne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno ponavljajoče se zastraševalno ravnanje, ki pri drugi osebi povzroči strah za njeno varnost, opredeli kot kaznivo. |
KAZALNIKI |
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje zalezovanja v skladu z opredelitvijo v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
Odgovor: Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-C1)1, ki je začela veljati 18. oktobra 2015 se je dodalo novo kaznivo dejanje Zalezovanje v 134.a členu. Pred sprejetjem novele je bilo v kazenski zakonodaji zalezovanje opredeljeno kot kaznivo dejanje le, če je izvršeno v družinski ali drugi življenjski skupnosti (tudi po njenem razpadu) v 191. členu KZ-1 Nasilje v družini. Zakon o varstvu javnega reda in miru2 pa v 6. členu opredeljuje kot prekršek tudi ravnanje vsakogar, ki koga »zasleduje«. Ta prekršek obravnava policija v hitrem postopku3. Zalezovanje 134.a člen (1) Kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. (2) Če je zalezovana oseba mladoletna oseba ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. Kot pravi Obran4, bo na podlagi novega 134.a člena KZ-1 mogoče preganjati t.i. zalezovalce, ki ogrožajo ali ponavljajoče prestrašijo posameznike (ne spravijo v trenutni strah, ampak v trajnejše stanje prestrašenosti) pri njihovem običajnem delu, gibanju, dejavnostih ali zasebnosti. Bistveno je torej ponavljajoče izvršitveno ravnanje, enkratno nadlegovanje ne zadostuje. |
1. Stopnja umeščenosti ukrepov/predpisov, s katerimi se zagotavlja kaznovanje zalezovanja v skladu z opredelitvijo v Konvenciji, v ustrezne zakone/podzakonske akte/strategije in politike. |
Odgovor: Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-C1)1, ki je začela veljati 18. oktobra 2015 se je dodalo novo kaznivo dejanje Zalezovanje v 134.a členu. Pred sprejetjem novele je bilo v kazenski zakonodaji zalezovanje opredeljeno kot kaznivo dejanje le, če je izvršeno v družinski ali drugi življenjski skupnosti (tudi po njenem razpadu) v 191. členu KZ-1 Nasilje v družini. Zakon o varstvu javnega reda in miru2 pa v 6. členu opredeljuje kot prekršek tudi ravnanje vsakogar, ki koga »zasleduje«. Ta prekršek obravnava policija v hitrem postopku3. Zalezovanje 134.a člen (1) Kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. (2) Če je zalezovana oseba mladoletna oseba ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog. Kot pravi Obran4, bo na podlagi novega 134.a člena KZ-1 mogoče preganjati t.i. zalezovalce, ki ogrožajo ali ponavljajoče prestrašijo posameznike (ne spravijo v trenutni strah, ampak v trajnejše stanje prestrašenosti) pri njihovem običajnem delu, gibanju, dejavnostih ali zasebnosti. Bistveno je torej ponavljajoče izvršitveno ravnanje, enkratno nadlegovanje ne zadostuje. |
2. Število poročanj – prijav zalezovanja žensk, podanih na policijo in druge institucije/službe (socialne službe, urad državnega tožilca, zdravstvene ustanove, ustrezne nevladne organizacije), razvrščene po spolu in razmerju s storilcem, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
2. Število poročanj – prijav zalezovanja žensk, podanih na policijo in druge institucije/službe (socialne službe, urad državnega tožilca, zdravstvene ustanove, ustrezne nevladne organizacije), razvrščene po spolu in razmerju s storilcem, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
3. Odstotek poročanj – prijav zalezovanja žensk, ki jih prejme urad državnega tožilca glede na skupno število teh prijav, podanih ustreznim službam, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
3. Odstotek poročanj – prijav zalezovanja žensk, ki jih prejme urad državnega tožilca glede na skupno število teh prijav, podanih ustreznim službam, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
4. Odstotek sproženih kazenskih/prekrškovnih postopkov zaradi zalezovanja žensk, glede na skupno število teh prijav, podanih ustreznim službam, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
4. Odstotek sproženih kazenskih/prekrškovnih postopkov zaradi zalezovanja žensk, glede na skupno število teh prijav, podanih ustreznim službam, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
5. Odstotek pravnomočnih/končnih sodb sodišč zaradi zalezovanja žensk, glede na skupno število teh prijav, podanih ustreznim službam, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
5. Odstotek pravnomočnih/končnih sodb sodišč zaradi zalezovanja žensk, glede na skupno število teh prijav, podanih ustreznim službam, na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
6. Odstotek izrečenih zapornih kazni zaradi zalezovanja žensk, glede na skupno število teh prijav (končan sodni postopek), na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
6. Odstotek izrečenih zapornih kazni zaradi zalezovanja žensk, glede na skupno število teh prijav (končan sodni postopek), na letni ravni. |
Odgovor: Podatki niso javno dostopni. |
[1] Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), Ur. l. RS, št. 54/15. [2] Zakonu o varstvu javnega reda in miru, Ur. l. RS, št. 70/06. [3] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [4] Obran, N. (2015) Nekatere spremembe KZ-1C. Interno gradivo. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo. |