Letos oktobra in novembra bo potekala 62. obravnava odbora za odpravo diskriminacije žensk, na kateri bo obravnavano uradno poročilo RS Slovenije, h kateremu smo nevladne organizacije Slovenije pod okriljem Ženskega lobija Slovenije v sodelovanju z Društvom SOS telefon oblikovale Senčno poročilo. Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) – splošne informacije Generalna skupščina OZN je Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) sprejela leta 1979. Veljati je začela 3. septembra 1981, ko jo je ratificiralo 20 držav. CEDAW konvencija je sestavljena iz preambule in 30. členov, v katerih so opisane oblike diskriminacije žensk in napotila državam, kako naj ukrepajo za zaustavitev diskriminacije žensk. Republika Slovenija je leta 1992 kot pravna naslednica SFRJ postala podpisnica CEDAW konvencije. V 1. členu CEDAW konvencije je definiran izraz "diskriminacija žensk". Diskriminacija žensk označuje vsakršno razlikovanje, izključevanje ali omejevanje na podlagi spola, katerega posledica ali namen je ogroziti ali onemogočiti ženskam priznavanje, uresničevanje ali uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na njihov zakonski stan, na podlagi enakosti moških in žensk, na političnem, ekonomskem, socialnem, kulturnem in državljanskem ali kateremkoli drugem področju. Glede na 18. člen CEDAW konvencije je Republika Slovenija dolžna poročati o ukrepih, ki jih je sprejela za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk. Republika Slovenija je do sedaj izdelala šest poročil, zadnje, združeno peto in šesto, bo odbor CEDAW obravnaval na 62. obravnavi, ki bo od 26. oktobra do 20. novembra 2015 v Ženevi. CEDAW konvencija pa daje moč tudi zainteresirani javnosti, tako lahko nevladne organizacije države izdelajo t.i. alternativno poročilo (uradno poročilo države ne obstaja ali ni dostopno) ali senčno poročilo (uradno poročilo države je dostopno). Senčno poročilo je bilo v obliki vprašanj posredovano za preodbravnavo, ki je potekala marca letos. Na preodbravnavi odbor CEDAW državi zastavi vprašanja in postavi rok, do katerega mora na njih odgovoriti. Republika Slovenija je dobila 18 vprašanj in rok za odgovore do maja 2015. Senčno poročilo nevladnih organizacij za odbor konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk za glavno obravnavo odbora CEDAW je bilo poslano maja 2015. |
Po CEDAW konvenciji se lahko poleg uradne delegacija države obravnav udeležijo tudi predstavniki nevladnih organizacij obravnavane države, kar jim daje priložnost dialoga s člani odbora CEDAW. Odbor CEDAW ima skupno 23 članic in članov in zaseda trikrat letno v New Yorku. Odbor CEDAW je globalno strokovno telo za vprašanje enakosti žensk in moških, njegova glavna naloga pa je nadzor izvrševanja zavez držav pogodbenic CEDAW konvencije. Članica odbora CEDAW je od leta 2006 (s podaljšanjem leta 2014) kot slovenska predstavnica Violeta Neubauer. Del CEDAW konvencije je tudi Opcijski protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki omogoča posameznicam, posameznikom in skupinam (nevladnim organizacijam), da Odboru CEDAW vložijo pritožbo zaradi kršenja določb konvencije. Odbor CEDAW lahko po Opcijskim protokolu obravnava tista sporočila, za katera ugotovi, da so bila izčrpana vsa druga možna notranja pravna sredstva, razen če se z uporabo teh neupravičeno zavlačuje ali ta pravna sredstva verjetno ne bodo prinesla učinkovite rešitve. Protokol odboru CEDAW tudi omogoča, da sproži preiskavo o množičnih in sistematičnih kršitvah pravic žensk v državi. Republika Slovenija je Opcijski protokol ratificirala leta 2004. Povezava do spletne strani CEDAW. |
Letos oktobra in novembra bo potekala 62. obravnava odbora za odpravo diskriminacije žensk, na kateri bo obravnavano uradno poročilo RS Slovenije, h kateremu smo nevladne organizacije Slovenije pod okriljem Ženskega lobija Slovenije v sodelovanju z Društvom SOS telefon oblikovale Senčno poročilo. Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) – splošne informacije Generalna skupščina OZN je Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) sprejela leta 1979. Veljati je začela 3. septembra 1981, ko jo je ratificiralo 20 držav. CEDAW konvencija je sestavljena iz preambule in 30. členov, v katerih so opisane oblike diskriminacije žensk in napotila državam, kako naj ukrepajo za zaustavitev diskriminacije žensk. Republika Slovenija je leta 1992 kot pravna naslednica SFRJ postala podpisnica CEDAW konvencije. V 1. členu CEDAW konvencije je definiran izraz "diskriminacija žensk". Diskriminacija žensk označuje vsakršno razlikovanje, izključevanje ali omejevanje na podlagi spola, katerega posledica ali namen je ogroziti ali onemogočiti ženskam priznavanje, uresničevanje ali uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na njihov zakonski stan, na podlagi enakosti moških in žensk, na političnem, ekonomskem, socialnem, kulturnem in državljanskem ali kateremkoli drugem področju. Glede na 18. člen CEDAW konvencije je Republika Slovenija dolžna poročati o ukrepih, ki jih je sprejela za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk. Republika Slovenija je do sedaj izdelala šest poročil, zadnje, združeno peto in šesto, bo odbor CEDAW obravnaval na 62. obravnavi, ki bo od 26. oktobra do 20. novembra 2015 v Ženevi. CEDAW konvencija pa daje moč tudi zainteresirani javnosti, tako lahko nevladne organizacije države izdelajo t.i. alternativno poročilo (uradno poročilo države ne obstaja ali ni dostopno) ali senčno poročilo (uradno poročilo države je dostopno). Senčno poročilo je bilo v obliki vprašanj posredovano za preodbravnavo, ki je potekala marca letos. Na preodbravnavi odbor CEDAW državi zastavi vprašanja in postavi rok, do katerega mora na njih odgovoriti. Republika Slovenija je dobila 18 vprašanj in rok za odgovore do maja 2015. Senčno poročilo nevladnih organizacij za odbor konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk za glavno obravnavo odbora CEDAW je bilo poslano maja 2015. Del CEDAW konvencije je tudi Opcijski protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki omogoča posameznicam, posameznikom in skupinam (nevladnim organizacijam), da Odboru CEDAW vložijo pritožbo zaradi kršenja določb konvencije. Odbor CEDAW lahko po Opcijskim protokolu obravnava tista sporočila, za katera ugotovi, da so bila izčrpana vsa druga možna notranja pravna sredstva, razen če se z uporabo teh neupravičeno zavlačuje ali ta pravna sredstva verjetno ne bodo prinesla učinkovite rešitve. Protokol odboru CEDAW tudi omogoča, da sproži preiskavo o množičnih in sistematičnih kršitvah pravic žensk v državi. Republika Slovenija je Opcijski protokol ratificirala leta 2004. Povezava do spletne strani CEDAW. |