|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo |
| Pogodbenice na vseh ravneh priznavajo, spodbujajo in podpirajo delo ustreznih nevladnih organizacij in civilne družbe, dejavnih na področju boja proti nasilju nad ženskami, in vzpostavijo učinkovito sodelovanje s temi organizacijami. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 9. člena Nevladne organizacije in civilna družbo | ||
| Primerjava med državami 9. člena Nevladne organizacije in civilna družbo | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstaja zakon, ki ureja delovanje nevladnih organizacij, in/ali civilne družbe? Kakšen je status nevladnih organizacij? Ali obstaja zakon ali podzakonski akt, ki ureja delo nevladnih organizacij v zvezi s preprečevanjem in bojem proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini? Ali so bile nevladne organizacije priznane v državnem, regionalnem ali lokalnem zakonodajnem okvirju kot aktivne izvajalke storitev, nosilke javnih javno financiranih kampanj ali druge vrste aktivnosti/dejavnosti na tem področju (na primer, s spremljanjem ali poročanjem, itd.)? Navedite zakonodajno podlago in vlogo, ki je dodeljena nevladnih organizacij. |
|
Odgovor: V Sloveniji poznamo tri prevladujoče oblike nevladnih organizacij, in sicer društva, zavode in ustanove. Zakona o nevladnih organizacijah nimamo. NVO delujejo po zakonih, ki urejajo delovanje društev, zavodov in ustanov. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 in Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO)2 priznavata delo ustreznih nevladnih organizacij in civilne družbe ter jih prepoznavata kot akterje v implementaciji tozadevne zakonodaje3. Ministrstvo za javno upravo je s Sklepom št. 007-153/2015/7 z dne 20. 3. 20154 imenovalo medresorsko delovno skupino za pripravo osnutka Zakona o nevladnih organizacijah v javnem interesu. Delovna skupina je s svojim delom pričela na prvi seji, ki je potekala 3. 4. 2015, na kateri je bilo dogovorjeno, da bo izhodišče za pripravo zakona osnutek Zakona o nevladnih organizacijah v javnem interesu, ki so ga pripravile nevladne organizacije pod okriljem CNVOS. |
 |
| a. Ali obstaja zakon, ki ureja delovanje nevladnih organizacij, in/ali civilne družbe? Kakšen je status nevladnih organizacij? Ali obstaja zakon ali podzakonski akt, ki ureja delo nevladnih organizacij v zvezi s preprečevanjem in bojem proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini? Ali so bile nevladne organizacije priznane v državnem, regionalnem ali lokalnem zakonodajnem okvirju kot aktivne izvajalke storitev, nosilke javnih javno financiranih kampanj ali druge vrste aktivnosti/dejavnosti na tem področju (na primer, s spremljanjem ali poročanjem, itd.)? Navedite zakonodajno podlago in vlogo, ki je dodeljena nevladnih organizacij. |
|
Odgovor: V Sloveniji poznamo tri prevladujoče oblike nevladnih organizacij, in sicer društva, zavode in ustanove. Zakona o nevladnih organizacijah nimamo. NVO delujejo po zakonih, ki urejajo delovanje društev, zavodov in ustanov. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 in Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO)2 priznavata delo ustreznih nevladnih organizacij in civilne družbe ter jih prepoznavata kot akterje v implementaciji tozadevne zakonodaje3. Ministrstvo za javno upravo je s Sklepom št. 007-153/2015/7 z dne 20. 3. 20154 imenovalo medresorsko delovno skupino za pripravo osnutka Zakona o nevladnih organizacijah v javnem interesu. Delovna skupina je s svojim delom pričela na prvi seji, ki je potekala 3. 4. 2015, na kateri je bilo dogovorjeno, da bo izhodišče za pripravo zakona osnutek Zakona o nevladnih organizacijah v javnem interesu, ki so ga pripravile nevladne organizacije pod okriljem CNVOS. Nevladne organizacije v Sloveniji (s kratico NVO)5 so organizacije, ki jih lahko na lastno pobudo ustanovi vsak izmed nas. NVO v vseh pogledih delujejo neodvisno od države in imajo nekaj temeljnih značilnosti. So neprofitne, večinoma prostovoljne in prav vse morajo imeti neko obliko pravne osebe. V Sloveniji so to prvenstveno društva, ustanove in (zasebni) zavodi. NVO tvorijo nevladni sektor, ki ga nekateri imenujejo tudi tretji sektor ali civilna družba. Opravljajo (vsaj) dve pomembni funkciji – zagovorniško in storitveno. Ob tem, da predstavljajo eno od oblik sodelovanja državljanov pri upravljanju države in družbe, so namreč tudi pomemben izvajalec javnokoristnih storitev na področjih sociale, zdravja, družine, mladih, kulture, športa, okolja ... V Sloveniji poznamo tri prevladujoče oblike nevladnih organizacij, in sicer društva, zavode in ustanove. Med 23.000 slovenskimi NVO prevladujejo društva, sledijo zavodi in ustanove. Društva so članske organizacije, katerih člani med seboj izvolijo svoje vodstvo. Kljub temu je najvišji organ zbor članov oziroma vsi člani društva. Društvo je lahko ustanovljeno za zagotavljanje interesov svojih članov ali za izpolnjevanje javno koristnih interesov. Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje neke dejavnosti. Zavodi nimajo članstva, kakor ga imajo društva, vodilni v zavodu so njegovi ustanovitelji. Namen zavodov je zagotavljanje nepridobitnih, javno koristnih storitev za posameznike ter organizacije. Ob zasebnih zavodih obstajajo tudi javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država ali občina in zaradi tega niso del nevladnega sektorja. Ustanove pa tradicionalno pomenijo združevanje premoženja za nek določen namen, ki ga upravlja upravni odbor. Tudi ustanova ni članska organizacija6. Umestitev nevladnih organizacij v mrežo organov in organizacij, ki nudijo pomoč tako žrtvam kot tudi povzročitelju, je potrebna predvsem zaradi pomembnosti delovanja, ki ga nevladne organizacije opravljajo in s tem zapolnjujejo vrzel na področju javnih socialnih služb. Nevladne organizacije, katerih delovanje preko financiranja podpira država. ZPND poda določbo, s katero se okvirja delovanje nevladnih organizacij ter definira njihovo vlogo pri obravnavi nasilja v družini, jim daje posebno mesto v mreži akterjev na področju preprečevanja nasilja v družini. ZPND v 10. členu opredeljuje vlogo organov in organizacij ter nevladnih organizacij: (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije so dolžne v okviru z zakoni in drugimi predpisi določenimi nalogami in pooblastili prednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljati medsebojno obveščanje in pomoč z namenom preprečevanja in odkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoči žrtvi pri vzpostavitvi pogojev za varno življenje. (3) Ministri, pristojni za delovanje policije, zdravstvenih organizacij, socialno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, določijo v soglasju z ministrom pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, pravila in postopke, ki zagotavljajo usklajeno delovanje organov in organizacij, in ki jih morajo organi in organizacije z navedenih področij upoštevati pri obravnavanju primerov nasilja. (4) Strokovne delavke oziroma delavci (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci) v organih in organizacijah, ki so v okviru pravil in postopkov iz prejšnjega odstavka zadolženi za opravljanje nalog na področju nasilja, se morajo v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobraževati s področja nasilja v obsegu, ki ga določijo pristojni ministri iz prejšnjega odstavka. Odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne organizacije so dolžne zagotoviti usposabljanje vseh strokovnih delavcev, ki se v okviru svojega dela srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja. (5) Center za izobraževanje v pravosodju med izobraževalne vsebine uvrsti področje nasilja v družini. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja1 v 8. členu opredeljuje sodelovanje s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami: Vlada in pristojna ministrstva pri oblikovanju rešitev in predlogov za doseganje namena tega zakona sodelujejo s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju enakega obravnavanja. |
 |
| b. Na splošno, so bile nevladne organizacije dejavne na tem področju? Ali lahko navedete število organizacij, ki se ukvarjajo s problemom nasilja nad ženskami in nasilja v družini in vrsto dejavnosti (ponudniki storitev, spremljanje, usmerjeno v raziskovalno dejavnost ali/in politiko, itd.), število uporabnic/uporabnikov, itd.? Ali obstajajo državne, regionalne in lokalne mreže teh nevladnih organizacij? Kakšna je njihova vloga? Ali nevladne organizacije sodelujejo z državnimi/drugimi akterji za zaščito, preprečevanje, pregon, kaznovanje in/ali pomoč žrtvam? Če je odgovor pritrdilen, navedite način dela. Če obstaja usklajevanje in sodelovanje med nevladnimi organizacijami in državnimi organi, ali je to institucionalizirano v okvirju pravnih ali političnih dokumentov, ali je bolj neformalne narave? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Nevladne organizacije nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja pri reševanju težav, do katerih pride zaradi doživljanja nasilja. Prav tako igrajo izjemno pomembno vlogo pri razvoju programov pomoči, zakonodaje in politike na področju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Nevladne organizacije opozarjajo na nepravilnosti na terenu in predlagajo spremembe zakonov. V letu 2015 je bilo predlogov sprememb zakonodaje kar nekaj, saj se spreminjajo zakoni s področja (Zakon o brezplačni pravni pomoči7, Zakon o preprečevanju nasilja v družini8, Kazenski zakonik9, Zakona o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o kazenskem postopku, Predlogi in pripombe na Resolucijo10). |
|
| b. Na splošno, so bile nevladne organizacije dejavne na tem področju? Ali lahko navedete število organizacij, ki se ukvarjajo s problemom nasilja nad ženskami in nasilja v družini in vrsto dejavnosti (ponudniki storitev, spremljanje, usmerjeno v raziskovalno dejavnost ali/in politiko, itd.), število uporabnic/uporabnikov, itd.? Ali obstajajo državne, regionalne in lokalne mreže teh nevladnih organizacij? Kakšna je njihova vloga? Ali nevladne organizacije sodelujejo z državnimi/drugimi akterji za zaščito, preprečevanje, pregon, kaznovanje in/ali pomoč žrtvam? Če je odgovor pritrdilen, navedite način dela. Če obstaja usklajevanje in sodelovanje med nevladnimi organizacijami in državnimi organi, ali je to institucionalizirano v okvirju pravnih ali političnih dokumentov, ali je bolj neformalne narave? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Nevladne organizacije nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja pri reševanju težav, do katerih pride zaradi doživljanja nasilja. Prav tako igrajo izjemno pomembno vlogo pri razvoju programov pomoči, zakonodaje in politike na področju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Nevladne organizacije opozarjajo na nepravilnosti na terenu in predlagajo spremembe zakonov. V letu 2015 je bilo predlogov sprememb zakonodaje kar nekaj, saj se spreminjajo zakoni s področja (Zakon o brezplačni pravni pomoči7, Zakon o preprečevanju nasilja v družini8, Kazenski zakonik9, Zakona o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o kazenskem postopku, Predlogi in pripombe na Resolucijo10). Nevladne organizacije nudijo zaupno, anonimno in brezplačno telefonsko svetovanje za osebe, ki doživljajo nasilje. Osebno svetovanje in drugo psihosocialno pomoč za osebe, ki doživljajo nasilje. Varno namestitev v varni hiši in/ali v kriznem centru za osebe, ki doživljajo nasilje. Skupine za samopomoč za osebe, ki doživljajo nasilje. Spremstvo na institucije za osebe, ki doživljajo nasilje. Zagovorništvo za osebe, ki doživljajo nasilje. Individualno svetovanje in skupine za samopomoč za ženske z izkušnjo nasilja. Svetovanje za osebe, ki povzročajo nasilje in treninge socialnih veščin za moške, ki povzročajo nasilje nad ženskami. Druženje – individualno pomoč otrokom in mladim, ki doživljajo nasilje. Svetovanje za žrtve trgovine z ljudmi, krizno namestitev za žrtve trgovine z ljudmi in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi pri organizaciji njihovega povratka domov. Pomoč žrtvam trgovine z ljudmi pri (ponovni) socialni in delovni vključitvi. Delavnice za učenke in učence osnovnih ter dijakinje in dijake srednjih šol. Izobraževanje, ozaveščanje in informiranje strokovne, zainteresirane in splošne javnosti. Organizirajo družbene akcije, sodelujejo z mediji in izdajajo publikacij idr. Materinski domovi, varne hiše in zavetišča sodijo v mrežo javnih socialno varstvenih programov. Javni socialnovarstveni programi so dopolnilo k socialnovarstvenim storitvam. Njihovi izvajalci so predvsem nevladne in humanitarne organizacije ter zasebniki, na področju programov za invalide pa zlasti invalidske organizacije. Programi so namenjeni reševanju socialnih stisk posameznikov in skupin, in sicer tako, da kar najbolj upoštevajo potrebe uporabnikov in konkretne potrebe lokalnega okolja, v katerem se izvajajo. Njihovo financiranje zagotavljajo država, lokalna skupnost in uporabniki ali drugi zainteresirani subjekti. Za izvajanje javnih programov je pogoj strokovna verifikacija programov in sprotno ocenjevanje programov, vključenih v mrežo. Razvojni in eksperimentalni programi socialnega varstva, ki so bili do leta 2005 sofinancirani na podlagi sklepa o večletnem sofinanciranju, lahko po uspešni verifikaciji postanejo javni socialnovarstveni programi. S postopkom verifikacije programov je Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti začelo leta 2007, kar je pogoj za vključevanje v mrežo javnih socialnovarstvenih programov. Programi, ki želijo biti vključeni v sofinanciranje za daljše časovno obdobje morajo pridobiti verifikacijo programa pred prijavo na javni razpis11. NVO nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja pri reševanju težav, do katerih pride zaradi doživljanja nasilja. Prav tako igrajo izjemno pomembno vlogo pri razvoju programov pomoči, zakonodaje in politike na področju nasilja nad ženskami, nasilja nad otroki in nasilja v družini. NVO nudijo12: - zaupno, anonimno in brezplačno telefonsko svetovanje za osebe, ki doživljajo nasilje; - osebno svetovanje in drugo psihosocialno pomoč za osebe, ki doživljajo nasilje; - varno namestitev v varni hiši in/ali v kriznem centru za osebe, ki doživljajo nasilje; - namestitev v materinskem domu za mame z otroki in nosečnice v socialni in ekonomski stiski; - skupine za samopomoč za osebe, ki doživljajo nasilje; - spremstvo na institucije in zagovorništvo za osebe, ki doživljajo nasilje; - svetovanje za osebe, ki povzročajo nasilje in treninge socialnih veščin za moške, ki povzročajo nasilje nad ženskami; - druženje – individualno pomoč otrokom in mladim, ki doživljajo nasilje; - svetovanje za žrtve trgovine z ljudmi, krizno namestitev za žrtve trgovine z ljudmi in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi pri organizaciji njihovega povratka domov; - pomoč in podporo žrtvam trgovine z ljudmi pri (ponovni) socialni in delovni vključitvi; - delavnice za učenke in učence osnovnih ter dijakinje in dijake srednjih šol; - izobraževanje, ozaveščanje in informiranje strokovne, zainteresirane in širše javnosti; - organizirajo in izvajajo družbene akcije, sodelujejo z mediji, izdajajo publikacije idr. |
|
|
|
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO), Ur. l. RS, št. 93/07. [3] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [4] Več na spletni strani Ministrstva za javno upravo: http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije/priprava_osnutka_zakona_o_nvo_v_javnem_interesu/, 29. 11. 2015. [5] Dostopno preko: http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/, 19. 11. 2015. [6] Dostopno preko: http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/, 19. 11. 2015. [7] Bervar, Sternad, K. in druge nevladne organizacije, PRIPOMBE K PREDLOGU ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BREZPLAČNI PRAVNI POMOČI(EVA: 2013-2030-0118), z dne 1. 12. 2014. Dostopno preko: http://www.potpisujem.org/doc/f74b31fee69b53f112b77281178f7fab.pdf, 29. 11. 2015. [8] Predlogi za spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, usklajeni med nevladnimi organizacijami (2015). Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Dostopno preko: http://www.drustvo-dnk.si/images/stories/novice/2015-07-22-spremembezpnd.pdf, 25. 11. 2015. [9] Pripombe k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), EVA 2014-2030-0005, ki so ga pripravile nevladne organizacije, dne 16. 4. 2015. Dostopno preko: http://www.drustvo-dnk.si/images/stories/novice/2015-04-15-dopisinpripombekz.pdf, 29. 11. 2015 [10] Predlogi Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva za nenasilno komunikacijo ob pripravi novega nacionalnega programa o preprečevanju in ustavljanju nasilja v družini (2015). Ljubljana. [11] Dostopno na spletni strani Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/programi_socialnega_varstva/varne_hise/, 27. 6. 2015. [12] Horvat, D. (2014) Seznam organizacij, ki nudijo specializirano psihosocialno pomoč žrtvam nasilja in osebam, ki povzročajo nasilje, ter umik na varno. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 264–79. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
