|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 8. člen - FinanÄni viri |
| Pogodbenice dodelijo zadostne finanÄne in Äloveške vire za ustrezno izvajanje celostne politike, ukrepov in programov za prepreÄevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije, vkljuÄno s tistimi, ki jih izvajajo nevladne organizacije in civilna družba. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 8. člena FinanÄni viri | ||
| Primerjava med državami 8. člena FinanÄni viri | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali so sprejeti zakoni in politike o celostnem pristopu sledili ustrezni oceni o stroških njihovega izvajanja? Prosimo, navedite, koliko je bilo predvidenih in razdeljenih sredstev za izvajanje teh zakonov/politik. Kdo so bili konÄni upraviÄenci finanÄnih sredstev? Komu so bila finanÄna sredstva namenjena (državne institucije, regionalne in/ali lokalne, nevladne organizacije, neodvisne institucije, itd.) - navedite. So bila sredstva zagotovljena iz virov javnega financiranja? ÄŒe je odgovor pritrdilen, je bilo iz državnega, lokalnega ali regionalnega proraÄuna? Ali je bilo (so)financiranje omogoÄeno s strani mednarodne organizacije, donacije iz gospodarstva, iz donacij, ki so bile zbrane v kampanji ali drugo? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Programe socialnega varstva, kamor spadajo programi za prepreÄevanje nasilja, obravnavo žrtev nasilja in programi za delo s povzroÄitelji nasilja sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vsako leto razpišejo Razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva glede na aktualno Resolucijo, trenutno je to Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–20201, ki je temeljni programski dokument Slovenije na podroÄju socialnega varstva za obdobje do leta 2020, sprejeta je bila v aprilu 2013. Ministrstvo programe sofinancira najveÄ v višini do 80 % vrednosti programa, ostala sredstva pa morajo izvajalci pridobiti iz drugih virov. Programi se sofinancirajo še s sredstvi lokalnih skupnosti in donacijami. Iz PoroÄila Inštituta za socialno varstvo o izvajanju programov v letu 20142 je razvidno, da je MDDSZEM sofinanciralo 28 programov namenjenih prepreÄevanju nasilja (podroÄje 1 glede na mrežo socialnovarstvenih programov po Resoluciji), od tega je bilo 23 (v letih 2012 in 2013 enako število) programov vkljuÄenih v veÄletno sofinanciranje, kar zagotavlja stabilno delovanje programa (C programi). Ostalih pet programov je bilo sofinanciranih za eno leto (B programi). V enotni sistem evalviranja socialnovarstvenih programov je vkljuÄenih 20 programov. Med vsemi programi za prepreÄevanje nasilja je bilo 11 programov, ki uporabnikom nudijo ležišÄa (nastanitveni program). V tem sklopu programov imamo programe materinskih domov (sedem programov), varnih hiš, zatoÄišÄ in kriznih centrov (14 programov). Poleg tega je MDDSZEM sofinanciralo še šest svetovalnic in ostalih programov pomoÄi v primerih nasilja ter en program telefonskega svetovanja3. Glede regijske pokritosti s programi za prepreÄevanje nasilja, ki jih sofinancira MDDSZ, ugotavljamo, da so bili nastanitveni programi uporabnikom na voljo v vseh regijah, z izjemo zasavske in primorsko-notranjske regije. Svetovalnice in ostali programi pomoÄi v primerih nasilja so bili na voljo v devetih regijah, in sicer v pomurski, podravski, koroški, savinjski, posavski, jugovzhodni Sloveniji, osrednjeslovenski, goriški in obalno-kraški regiji. Program telefonskega svetovanja se izvaja v savinjski in osrednjeslovenski regiji, vendar je dostopen uporabnicam ali uporabnikom iz celotne Slovenije. S programi za prepreÄevanje nasilja ostajata povsem nepokriti zasavska in primorsko notranjska regija4. V financiranje so vkljuÄene tako vladne (delujejo v okviru CSD), kot tudi nevladne organizacije. V letu 2015 je za programe prepreÄevanja in obravnave nasilja v okviru socialnovarstvenih programov, ki jih financira MDDSZEM namenjenih 2.459.045,31 EUR5. |
| a. Ali so sprejeti zakoni in politike o celostnem pristopu sledili ustrezni oceni o stroških njihovega izvajanja? Prosimo, navedite, koliko je bilo predvidenih in razdeljenih sredstev za izvajanje teh zakonov/politik. Kdo so bili konÄni upraviÄenci finanÄnih sredstev? Komu so bila finanÄna sredstva namenjena (državne institucije, regionalne in/ali lokalne, nevladne organizacije, neodvisne institucije, itd.) - navedite. So bila sredstva zagotovljena iz virov javnega financiranja? ÄŒe je odgovor pritrdilen, je bilo iz državnega, lokalnega ali regionalnega proraÄuna? Ali je bilo (so)financiranje omogoÄeno s strani mednarodne organizacije, donacije iz gospodarstva, iz donacij, ki so bile zbrane v kampanji ali drugo? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Programe socialnega varstva, kamor spadajo programi za prepreÄevanje nasilja, obravnavo žrtev nasilja in programi za delo s povzroÄitelji nasilja sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vsako leto razpišejo Razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva glede na aktualno Resolucijo, trenutno je to Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–20201, ki je temeljni programski dokument Slovenije na podroÄju socialnega varstva za obdobje do leta 2020, sprejeta je bila v aprilu 2013. Ministrstvo programe sofinancira najveÄ v višini do 80 % vrednosti programa, ostala sredstva pa morajo izvajalci pridobiti iz drugih virov. Programi se sofinancirajo še s sredstvi lokalnih skupnosti in donacijami. Iz PoroÄila Inštituta za socialno varstvo o izvajanju programov v letu 20142 je razvidno, da je MDDSZEM sofinanciralo 28 programov namenjenih prepreÄevanju nasilja (podroÄje 1 glede na mrežo socialnovarstvenih programov po Resoluciji), od tega je bilo 23 (v letih 2012 in 2013 enako število) programov vkljuÄenih v veÄletno sofinanciranje, kar zagotavlja stabilno delovanje programa (C programi). Ostalih pet programov je bilo sofinanciranih za eno leto (B programi). V enotni sistem evalviranja socialnovarstvenih programov je vkljuÄenih 20 programov. Med vsemi programi za prepreÄevanje nasilja je bilo 11 programov, ki uporabnikom nudijo ležišÄa (nastanitveni program). V tem sklopu programov imamo programe materinskih domov (sedem programov), varnih hiš, zatoÄišÄ in kriznih centrov (14 programov). Poleg tega je MDDSZEM sofinanciralo še šest svetovalnic in ostalih programov pomoÄi v primerih nasilja ter en program telefonskega svetovanja3. Glede regijske pokritosti s programi za prepreÄevanje nasilja, ki jih sofinancira MDDSZ, ugotavljamo, da so bili nastanitveni programi uporabnikom na voljo v vseh regijah, z izjemo zasavske in primorsko-notranjske regije. Svetovalnice in ostali programi pomoÄi v primerih nasilja so bili na voljo v devetih regijah, in sicer v pomurski, podravski, koroški, savinjski, posavski, jugovzhodni Sloveniji, osrednjeslovenski, goriški in obalno-kraški regiji. Program telefonskega svetovanja se izvaja v savinjski in osrednjeslovenski regiji, vendar je dostopen uporabnicam ali uporabnikom iz celotne Slovenije. S programi za prepreÄevanje nasilja ostajata povsem nepokriti zasavska in primorsko notranjska regija4. V financiranje so vkljuÄene tako vladne (delujejo v okviru CSD), kot tudi nevladne organizacije. V letu 2015 je za programe prepreÄevanja in obravnave nasilja v okviru socialnovarstvenih programov, ki jih financira MDDSZEM namenjenih 2.459.045,31 EUR5. |
 |
| b. Ali je v zadnjih dveh letih prišlo do spremembe glede vira financiranja celostnih politik, navedite in komentirajte. |
| Odgovor: Sprememb ni bilo. |
| b. Ali je v zadnjih dveh letih prišlo do spremembe glede vira financiranja celostnih politik, navedite in komentirajte. |
| Odgovor: Sprememb ni bilo. |
|
|
| c. Ali so sprejeti zakoni in izvajanje celostnih politik sledili ustreznim kadrovskim zahtevam? So ukrepom sledila nova zaposlovanja, spreminjanje delovnih nalog, nova zaposlovanja za izvajanje novih nalog, in/ali so sledile nove naloge, zadolžitve in odgovornosti v okvirju obstojeÄih kadrov. Prosimo, navedite. |
| Odgovor: Sprememb ni bilo. |
| c. Ali so sprejeti zakoni in izvajanje celostnih politik sledili ustreznim kadrovskim zahtevam? So ukrepom sledila nova zaposlovanja, spreminjanje delovnih nalog, nova zaposlovanja za izvajanje novih nalog, in/ali so sledile nove naloge, zadolžitve in odgovornosti v okvirju obstojeÄih kadrov. Prosimo, navedite. |
| Odgovor: Sprememb ni bilo. |
|
|
|
[1] Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, Ur. l. RS, št. 39/13. [2] Smolej Jež, S., KovaÄ, N., Žiberna, V. (2015) Spremljanje izvajanja programov socialnega varstva, PoroÄilo o izvajanju programov v letu 2014, KonÄno poroÄilo, Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve. Dostopno preko: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sociala/Koncno_porocilo_za_leto_2015.pdf, 31. 8. 2015. [3] Smolej Jež, S., KovaÄ, N., Žiberna, V. (2015) Spremljanje izvajanja programov socialnega varstva, PoroÄilo o izvajanju programov v letu 2014, KonÄno poroÄilo, Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve. Dostopno preko: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sociala/Koncno_porocilo_za_leto_2015.pdf, 31. 8. 2015. [4] Smolej Jež, S., KovaÄ, N., Žiberna, V. (2015) Spremljanje izvajanja programov socialnega varstva, PoroÄilo o izvajanju programov v letu 2014, KonÄno poroÄilo, Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve. Dostopno preko: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sociala/Koncno_porocilo_za_leto_2015.pdf, 31. 8. 2015. [5] Dopis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve, Ferlan IstiniÄ, M. Posredovanje podatkov povezanih s prepreÄevanjem nasilja, z dne 2. 10. 2015. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
