|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 8. člen - Finančni viri |
| Pogodbenice dodelijo zadostne finančne in človeške vire za ustrezno izvajanje celostne politike, ukrepov in programov za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, vključno s tistimi, ki jih izvajajo nevladne organizacije in civilna družba. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 8. člena Finančni viri | ||
| Primerjava med državami 8. člena Finančni viri | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali so sprejeti zakoni in politike o celostnem pristopu sledili ustrezni oceni o stroških njihovega izvajanja? Prosimo, navedite, koliko je bilo predvidenih in razdeljenih sredstev za izvajanje teh zakonov/politik. Kdo so bili končni upravičenci finančnih sredstev? Komu so bila finančna sredstva namenjena (državne institucije, regionalne in/ali lokalne, nevladne organizacije, neodvisne institucije, itd.) - navedite. So bila sredstva zagotovljena iz virov javnega financiranja? Če je odgovor pritrdilen, je bilo iz državnega, lokalnega ali regionalnega proračuna? Ali je bilo (so)financiranje omogočeno s strani mednarodne organizacije, donacije iz gospodarstva, iz donacij, ki so bile zbrane v kampanji ali drugo? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Programe socialnega varstva, kamor spadajo programi za preprečevanje nasilja, obravnavo žrtev nasilja in programi za delo s povzročitelji nasilja sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vsako leto razpišejo Razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva glede na aktualno Resolucijo, trenutno je to Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–20201, ki je temeljni programski dokument Slovenije na področju socialnega varstva za obdobje do leta 2020, sprejeta je bila v aprilu 2013. Ministrstvo programe sofinancira največ v višini do 80 % vrednosti programa, ostala sredstva pa morajo izvajalci pridobiti iz drugih virov. Programi se sofinancirajo še s sredstvi lokalnih skupnosti in donacijami. Iz Poročila Inštituta za socialno varstvo o izvajanju programov v letu 20142 je razvidno, da je MDDSZEM sofinanciralo 28 programov namenjenih preprečevanju nasilja (področje 1 glede na mrežo socialnovarstvenih programov po Resoluciji), od tega je bilo 23 (v letih 2012 in 2013 enako število) programov vključenih v večletno sofinanciranje, kar zagotavlja stabilno delovanje programa (C programi). Ostalih pet programov je bilo sofinanciranih za eno leto (B programi). V enotni sistem evalviranja socialnovarstvenih programov je vključenih 20 programov. Med vsemi programi za preprečevanje nasilja je bilo 11 programov, ki uporabnikom nudijo ležišča (nastanitveni program). V tem sklopu programov imamo programe materinskih domov (sedem programov), varnih hiš, zatočišč in kriznih centrov (14 programov). Poleg tega je MDDSZEM sofinanciralo še šest svetovalnic in ostalih programov pomoči v primerih nasilja ter en program telefonskega svetovanja3. Glede regijske pokritosti s programi za preprečevanje nasilja, ki jih sofinancira MDDSZ, ugotavljamo, da so bili nastanitveni programi uporabnikom na voljo v vseh regijah, z izjemo zasavske in primorsko-notranjske regije. Svetovalnice in ostali programi pomoči v primerih nasilja so bili na voljo v devetih regijah, in sicer v pomurski, podravski, koroški, savinjski, posavski, jugovzhodni Sloveniji, osrednjeslovenski, goriški in obalno-kraški regiji. Program telefonskega svetovanja se izvaja v savinjski in osrednjeslovenski regiji, vendar je dostopen uporabnicam ali uporabnikom iz celotne Slovenije. S programi za preprečevanje nasilja ostajata povsem nepokriti zasavska in primorsko notranjska regija4. V financiranje so vključene tako vladne (delujejo v okviru CSD), kot tudi nevladne organizacije. V letu 2015 je za programe preprečevanja in obravnave nasilja v okviru socialnovarstvenih programov, ki jih financira MDDSZEM namenjenih 2.459.045,31 EUR5. |
| a. Ali so sprejeti zakoni in politike o celostnem pristopu sledili ustrezni oceni o stroških njihovega izvajanja? Prosimo, navedite, koliko je bilo predvidenih in razdeljenih sredstev za izvajanje teh zakonov/politik. Kdo so bili končni upravičenci finančnih sredstev? Komu so bila finančna sredstva namenjena (državne institucije, regionalne in/ali lokalne, nevladne organizacije, neodvisne institucije, itd.) - navedite. So bila sredstva zagotovljena iz virov javnega financiranja? Če je odgovor pritrdilen, je bilo iz državnega, lokalnega ali regionalnega proračuna? Ali je bilo (so)financiranje omogočeno s strani mednarodne organizacije, donacije iz gospodarstva, iz donacij, ki so bile zbrane v kampanji ali drugo? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Programe socialnega varstva, kamor spadajo programi za preprečevanje nasilja, obravnavo žrtev nasilja in programi za delo s povzročitelji nasilja sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vsako leto razpišejo Razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva glede na aktualno Resolucijo, trenutno je to Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–20201, ki je temeljni programski dokument Slovenije na področju socialnega varstva za obdobje do leta 2020, sprejeta je bila v aprilu 2013. Ministrstvo programe sofinancira največ v višini do 80 % vrednosti programa, ostala sredstva pa morajo izvajalci pridobiti iz drugih virov. Programi se sofinancirajo še s sredstvi lokalnih skupnosti in donacijami. Iz Poročila Inštituta za socialno varstvo o izvajanju programov v letu 20142 je razvidno, da je MDDSZEM sofinanciralo 28 programov namenjenih preprečevanju nasilja (področje 1 glede na mrežo socialnovarstvenih programov po Resoluciji), od tega je bilo 23 (v letih 2012 in 2013 enako število) programov vključenih v večletno sofinanciranje, kar zagotavlja stabilno delovanje programa (C programi). Ostalih pet programov je bilo sofinanciranih za eno leto (B programi). V enotni sistem evalviranja socialnovarstvenih programov je vključenih 20 programov. Med vsemi programi za preprečevanje nasilja je bilo 11 programov, ki uporabnikom nudijo ležišča (nastanitveni program). V tem sklopu programov imamo programe materinskih domov (sedem programov), varnih hiš, zatočišč in kriznih centrov (14 programov). Poleg tega je MDDSZEM sofinanciralo še šest svetovalnic in ostalih programov pomoči v primerih nasilja ter en program telefonskega svetovanja3. Glede regijske pokritosti s programi za preprečevanje nasilja, ki jih sofinancira MDDSZ, ugotavljamo, da so bili nastanitveni programi uporabnikom na voljo v vseh regijah, z izjemo zasavske in primorsko-notranjske regije. Svetovalnice in ostali programi pomoči v primerih nasilja so bili na voljo v devetih regijah, in sicer v pomurski, podravski, koroški, savinjski, posavski, jugovzhodni Sloveniji, osrednjeslovenski, goriški in obalno-kraški regiji. Program telefonskega svetovanja se izvaja v savinjski in osrednjeslovenski regiji, vendar je dostopen uporabnicam ali uporabnikom iz celotne Slovenije. S programi za preprečevanje nasilja ostajata povsem nepokriti zasavska in primorsko notranjska regija4. V financiranje so vključene tako vladne (delujejo v okviru CSD), kot tudi nevladne organizacije. V letu 2015 je za programe preprečevanja in obravnave nasilja v okviru socialnovarstvenih programov, ki jih financira MDDSZEM namenjenih 2.459.045,31 EUR5. |
 |
| b. Ali je v zadnjih dveh letih prišlo do spremembe glede vira financiranja celostnih politik, navedite in komentirajte. |
| Odgovor: Sprememb ni bilo. |
| b. Ali je v zadnjih dveh letih prišlo do spremembe glede vira financiranja celostnih politik, navedite in komentirajte. |
| Odgovor: Sprememb ni bilo. |
|
|
| c. Ali so sprejeti zakoni in izvajanje celostnih politik sledili ustreznim kadrovskim zahtevam? So ukrepom sledila nova zaposlovanja, spreminjanje delovnih nalog, nova zaposlovanja za izvajanje novih nalog, in/ali so sledile nove naloge, zadolžitve in odgovornosti v okvirju obstoječih kadrov. Prosimo, navedite. |
| Odgovor: Sprememb ni bilo. |
| c. Ali so sprejeti zakoni in izvajanje celostnih politik sledili ustreznim kadrovskim zahtevam? So ukrepom sledila nova zaposlovanja, spreminjanje delovnih nalog, nova zaposlovanja za izvajanje novih nalog, in/ali so sledile nove naloge, zadolžitve in odgovornosti v okvirju obstoječih kadrov. Prosimo, navedite. |
| Odgovor: Sprememb ni bilo. |
|
|
|
[1] Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, Ur. l. RS, št. 39/13. [2] Smolej Jež, S., Kovač, N., Žiberna, V. (2015) Spremljanje izvajanja programov socialnega varstva, Poročilo o izvajanju programov v letu 2014, Končno poročilo, Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve. Dostopno preko: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sociala/Koncno_porocilo_za_leto_2015.pdf, 31. 8. 2015. [3] Smolej Jež, S., Kovač, N., Žiberna, V. (2015) Spremljanje izvajanja programov socialnega varstva, Poročilo o izvajanju programov v letu 2014, Končno poročilo, Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve. Dostopno preko: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sociala/Koncno_porocilo_za_leto_2015.pdf, 31. 8. 2015. [4] Smolej Jež, S., Kovač, N., Žiberna, V. (2015) Spremljanje izvajanja programov socialnega varstva, Poročilo o izvajanju programov v letu 2014, Končno poročilo, Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve. Dostopno preko: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sociala/Koncno_porocilo_za_leto_2015.pdf, 31. 8. 2015. [5] Dopis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve, Ferlan Istinič, M. Posredovanje podatkov povezanih s preprečevanjem nasilja, z dne 2. 10. 2015. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
