|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2014 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 8. člen - Finančni viri |
| Pogodbenice dodelijo zadostne finančne in človeške vire za ustrezno izvajanje celostne politike, ukrepov in programov za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, vključno s tistimi, ki jih izvajajo nevladne organizacije in civilna družba. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 8. člena Finančni viri | ||
| Primerjava med državami 8. člena Finančni viri | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali so sprejeti zakoni in politike o celostnem pristopu sledili ustrezni oceni o stroških njihovega izvajanja? Prosimo, navedite, koliko je bilo predvidenih in razdeljenih sredstev za izvajanje teh zakonov/politik. Kdo so bili končni upravičenci finančnih sredstev? Komu so bila finančna sredstva namenjena (državne institucije, regionalne in/ali lokalne, nevladne organizacije, neodvisne institucije, itd.) - navedite. So bila sredstva zagotovljena iz virov javnega financiranja? Če je odgovor pritrdilen, je bilo iz državnega, lokalnega ali regionalnega proračuna? Ali je bilo (so)financiranje omogočeno s strani mednarodne organizacije, donacije iz gospodarstva, iz donacij, ki so bile zbrane v kampanji ali drugo? Prosimo, navedite. |
| Odgovor: Programe socialnega varstva, kamor spadajo programi za preprečevanje nasilja, obravnavo žrtev nasilja in programi za delo s povzročitelji nasilja sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vsako leto razpišejo Razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva glede na aktualno Resolucijo, trenutno je to Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–20201, ki je temeljni programski dokument Slovenije na področju socialnega varstva za obdobje do leta 2020, sprejeta je bila v aprilu 2013. Ministrstvo programe sofinancira največ v višini do 80 % vrednosti programa, ostala sredstva pa morajo izvajalci pridobiti iz drugih virov. Programi se sofinancirajo še s sredstvi lokalnih skupnosti in donacijami. |
 |
| a. Ali so sprejeti zakoni in politike o celostnem pristopu sledili ustrezni oceni o stroških njihovega izvajanja? Prosimo, navedite, koliko je bilo predvidenih in razdeljenih sredstev za izvajanje teh zakonov/politik. Kdo so bili končni upravičenci finančnih sredstev? Komu so bila finančna sredstva namenjena (državne institucije, regionalne in/ali lokalne, nevladne organizacije, neodvisne institucije, itd.) - navedite. So bila sredstva zagotovljena iz virov javnega financiranja? Če je odgovor pritrdilen, je bilo iz državnega, lokalnega ali regionalnega proračuna? Ali je bilo (so)financiranje omogočeno s strani mednarodne organizacije, donacije iz gospodarstva, iz donacij, ki so bile zbrane v kampanji ali drugo? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Programe socialnega varstva, kamor spadajo programi za preprečevanje nasilja, obravnavo žrtev nasilja in programi za delo s povzročitelji nasilja sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vsako leto razpišejo Razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva glede na aktualno Resolucijo, trenutno je to Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–20201, ki je temeljni programski dokument Slovenije na področju socialnega varstva za obdobje do leta 2020, sprejeta je bila v aprilu 2013. Ministrstvo programe sofinancira največ v višini do 80 % vrednosti programa, ostala sredstva pa morajo izvajalci pridobiti iz drugih virov. Programi se sofinancirajo še s sredstvi lokalnih skupnosti in donacijami. Odbor CEDAW je v svojih sklepnih ugotovitvah2 RS pozval, da zagotovi zadostno število varnih kriznih namestitev in varnih hiš za ženske, ki doživljajo nasilje. V njih mora biti zaposleno strokovno osebje, prav tako mora država zagotavljati zadostna sredstva za njihovo učinkovito delovanje. Iz Poročila Inštituta za socialno varstvo o izvajanju programov v letu 2013 izhaja, da je MDDSZEM sofinanciralo 27 programov, namenjenih preprečevanju nasilja, od tega je bilo 23 (v letu 2012 enako število) programov vključenih v večletno sofinanciranje. Štirje programi so bili sofinancirani za eno leto. V enotni sistem evalviranja socialnovarstvenih programov je bilo vključenih 20 programov. Med vsemi programi za preprečevanje nasilja je bilo 21 nastanitvenih programov, kamor spadajo programi materinskih domov (7 programov), varnih hiš, zatočišč in kriznih centrov (14 programov). Poleg tega je MDDSZEM sofinanciralo pet svetovalnic in ostalih programov pomoči v primerih nasilja ter en program telefonskega svetovanja3. Programe je MDDSZEM v letu 2013 sofinanciralo v znesku 2.303.410,50 EUR, kar je slabih 60 % vseh sredstev, pridobljenih za programe za preprečevanje nasilja (3.862.451,60 EUR). Slabih 24 % sredstev so prispevale občine, delež ostalih sofinancerjev pa je bil bistveno nižji4. V okviru programov za preprečevanje nasilja je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeven v letu 2012 sofinanciralo 30 programov na področju preprečevanja nasilja, od tega je bilo 23 programov vključenih v večletno sofinanciranje, kar zagotavlja stabilno delovanje programa (C programi). Vsi programi, ki so vključeni v večletno sofinanciranje, so vključeni v enotni sistem evalviranja socialnovarstvenih programov. Med programi je bilo 14 varnih hiš oziroma zavetišč za ženske (ki delujejo na 17 različnih lokacijah), sedem materinskih domov (ki delujejo na 11 lokacijah) in en krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja v družini. Poleg kriznega centra, ki deluje pod okriljem nevladne organizacije, v Sloveniji v okviru javne službe delujeta še dva krizna centra za odrasle žrtve nasilja z otoki in 10 kriznih centrov za otroke in mladostnice ter mladostnike. Programi se izvajajo v vseh slovenskih regijah, razen v Zasavju. S širitvijo mreže se je povečalo tudi število razpoložljivih mest na 450 kapacitet. V preteklem letu so poleg širitve že obstoječe mreže podprli tudi nekaj novih programov, kot so: zatočišče za žrtve nasilja za uporabnice prepovedanih drog ter dve svetovalnici za žrtve nasilja5. V letu 2012 je Ministrstvo za programe s področja preprečevanja nasilja namenilo sredstva v višini 2.271.921,00 EUR. Sredstva so praviloma namenjena za stroške dela in nujne materialne stroške, ki so povezani z izvajanjem programov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti programe sofinancira največ v višini do 80 % vrednosti projekta, ostala sredstva pa morajo izvajalci zagotoviti iz lokalnih skupnosti, donacij, participacije uporabnic in uporabnikov in drugih virov6. V Projektu za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini je PIC opozoril na neučinkovito porazdelitev sredstev na nacionalni in lokalni ravni za celostno financiranje programov za osebe z izkušnjo nasilja v družini7. Sedaj že bivši UEM8 je na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij v obdobju od leta 2008 do leta 2012 finančno podprl izvedbo trinajstih projektov s področja nasilja nad ženskami. Projekti so bili med drugim usmerjeni v prepoznavanje in obravnavanje nasilja nad starejšimi osebami, delovanju skupine za samopomoč, izobraževanju mladostnic in mladostnikov o nasilju nad ženskami, individualnemu in skupinskemu svetovanju in podpori žrtvam, preprečevanju nasilja in ozaveščanju širše javnosti9. |
 |
| b. Ali je v zadnjih dveh letih prišlo do spremembe glede vira financiranja celostnih politik, navedite in komentirajte. |
| Odgovor: Sprememb ni bilo. |
| b. Ali je v zadnjih dveh letih prišlo do spremembe glede vira financiranja celostnih politik, navedite in komentirajte. |
| Odgovor: Sprememb ni bilo. |
|
|
| c. Ali so sprejeti zakoni in izvajanje celostnih politik sledili ustreznim kadrovskim zahtevam? So ukrepom sledila nova zaposlovanja, spreminjanje delovnih nalog, nova zaposlovanja za izvajanje novih nalog, in/ali so sledile nove naloge, zadolžitve in odgovornosti v okvirju obstoječih kadrov. Prosimo, navedite. |
| Odgovor: Sprememb ni bilo. |
| c. Ali so sprejeti zakoni in izvajanje celostnih politik sledili ustreznim kadrovskim zahtevam? So ukrepom sledila nova zaposlovanja, spreminjanje delovnih nalog, nova zaposlovanja za izvajanje novih nalog, in/ali so sledile nove naloge, zadolžitve in odgovornosti v okvirju obstoječih kadrov. Prosimo, navedite. |
| Odgovor: Sprememb ni bilo. |
|
|
|
[1] Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, Ur. l. RS, št. 39/13. [2] Committee on the Elimination of Discrimination against Women – Odbor CEDAW (2008) Concluding observations of the Committee on the Elimination of Discrimination against Women: Slovenia. Dostopno preko: http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/TBSearch.aspx?Lang=en&TreatyID=3&DocTypeID=5, 20. 6. 2014. [3] Smolej, S., Žiberna, V., Kovač, N. (2013) Spremljanje izvajanja programov socialnega varstva – Poročilo o izvajanju programov v letu 2013, končno poročilo. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo. Dostopno preko: http://www.irssv.si/index.php/raz-porocila/socialne-zadeve#socialno-varstveni-programi, 3. 11. 2014. [4] Smolej, S., Žiberna, V., Kovač, N. (2013) Spremljanje izvajanja programov socialnega varstva – Poročilo o izvajanju programov v letu 2013, končno poročilo. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo. Dostopno preko: http://www.irssv.si/index.php/raz-porocila/socialne-zadeve#socialno-varstveni-programi, 3. 11. 2014. [5] Pripravila sekretarka na Direktoratu za socialne zadeve pri Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Marjeta Ferlan Istinič, 21. 3. 2013. Dostopno preko: http://www.drustvo-sos.si/vprasale-smo-in-vas-obvescamo, 10. 6. 2014. [6] Pripravila sekretarka na Direktoratu za socialne zadeve pri Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Marjeta Ferlan Istinič, 21. 3. 2013. Dostopno preko: http://www.drustvo-sos.si/vprasale-smo-in-vas-obvescamo, 10. 6. 2014. [7] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini. Poročilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [8] Od leta 2011 del Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [9] Peto in šesto periodično poročilo Republike Slovenije o uresničevanju določil Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (2013). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
