SLO |
2016 |
Izberite člen Konvencije |
Člen |
7. člen - Celovita in usklajena politika |
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za sprejetje in izvajanje učinkovite, celostne in usklajene vsedržavne politike, ki zajema vse ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja, zajetim v področje uporabe te konvencije, in zagotavlja celovit odgovor na nasilje nad ženskami. 2. Pogodbenice zagotovijo, da so v politiki iz prvega odstavka pravice žrtve v središču vseh ukrepov in da se izvajajo v obliki učinkovitega sodelovanja med vsemi ustreznimi agencijami, institucijami in organizacijami. 3. Ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, vključujejo, kadar je to primerno, vse ustrezne akterje, kakor so vladne agencije, državni, regionalni in lokalni parlamenti in organi, državne institucije za človekove pravice in organizacije civilne družbe. |
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
Splošna ocena 7. člena Celovita in usklajena politika |
Primerjava med državami 7. člena Celovita in usklajena politika |
VPRAŠANJA |
a. Ali obstajajo zakoni, podzakonski akti, kot so pravila in predpisi, posebni protokoli ali drugi pravni ali politični dokumenti (državne strategije, državni akcijski načrti, regionalni/lokalni strateški dokumenti, itd.), ki opredeljujejo vloge in odgovornosti za določeno institucijo/akterja pri (a) zaščiti, (b) preprečevanju in/ali (c) pregonu nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če je odgovor pritrdilen, ga/jih navedite, kot tudi vlogo in pristojnosti. Ali so ti dokumenti pravno zavezujoči ali nezavezujoče narave? Kdo je odgovoren za njihovo izvajanje? Kdo in na kakšen način, spremlja izvajanje? |
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v noveli uvaja pripravo resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami (nacionalni program) za obdobje šestih let, pri čemer je v naslov dodano »in nasilja nad ženskami«. Tako se je iz prejšnjih petih let obdobje podaljšalo na šest let. Resolucija je v procesu priprave. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
a. Ali obstajajo zakoni, podzakonski akti, kot so pravila in predpisi, posebni protokoli ali drugi pravni ali politični dokumenti (državne strategije, državni akcijski načrti, regionalni/lokalni strateški dokumenti, itd.), ki opredeljujejo vloge in odgovornosti za določeno institucijo/akterja pri (a) zaščiti, (b) preprečevanju in/ali (c) pregonu nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če je odgovor pritrdilen, ga/jih navedite, kot tudi vlogo in pristojnosti. Ali so ti dokumenti pravno zavezujoči ali nezavezujoče narave? Kdo je odgovoren za njihovo izvajanje? Kdo in na kakšen način, spremlja izvajanje? |
Odgovor: Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v noveli uvaja pripravo resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami (nacionalni program) za obdobje šestih let, pri čemer je v naslov dodano »in nasilja nad ženskami«. Tako se je iz prejšnjih petih let obdobje podaljšalo na šest let. Resolucija je v procesu priprave. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
b. Ali obstajajo zakoni, podzakonski akti, kot so pravila in predpisi, posebni protokoli ali drugi pravni ali politični dokumenti (državne strategije, državni akcijski načrti, regionalni/lokalni strateški dokumenti, itd.), ki opredeljuje sodelovanje in usklajevanje - medresorsko in/ali znotraj vladno glede na: (a) zaščito, (b) preprečevanje in/ali (c) pregon nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Kaj je cilj vzpostavitve ukrepov/sprejemanje postopkov? Prosimo, navedite definicijo cilja, če je na voljo. Prosimo, navedite, kdo sodeluje glede na ustrezne dokumente. Prosimo, da pripravite pregled njihovih vlog in odgovornosti v zvezi s sodelovanjem in izmenjavo informacij. Ali so dokumenti pravno zavezujoči ali nezavezujoči? Kdo je odgovoren za skupna prizadevanja in izmenjavo informacij ter sodelovanje? Prosimo, navedite definicijo, če je to mogoče. Ali opredelitve zahtevajo sodelovanje na posameznih primerih in/ali na strateški in/ali zakonodajni ravni? Ali obstaja obveznost poročanja o skupnem napredku, in če da, komu? Ali je usklajevalno telo ustanovljeno za celovit nadzor in odziv na problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Kakšne pristojnosti ima usklajevalno telo? Kakšne ukrepe lahko usklajevalno telo sprejme v primerih neupoštevanja izmenjave informacij in sodelovanja? |
Odgovor: Po naših informacijah MDDSZ pripravlja novo resolucijo. Medresorska delovna skupina je odgovorna za usklajevanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema področje uporabe Konvencije. V Medresorski delovni skupini so članice člani predstavnice in predstavniki relevantnih ministrstev in vladnih služb, strokovnih institucij in nevladnih organizacij. Primarne naloge Medresorske skupine so, da (1) zagotavlja, da so različni ukrepi ustrezno usklajeni ter da privedejo do skupnega delovanja vseh relevantnih akterjev. (2) Da spremlja način in učinkovitost izvajanja politik ter ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja, ki so zajete v Konvenciji. (3) Skrbi za znanstveno vrednotenje neke politike ali ukrepa ter za usklajeno zbiranje ustreznih podatkov, analizo in širjenje ugotovitev in da (4) pripravi poročilo, ki ga država predloži skupini GREVIO. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
b. Ali obstajajo zakoni, podzakonski akti, kot so pravila in predpisi, posebni protokoli ali drugi pravni ali politični dokumenti (državne strategije, državni akcijski načrti, regionalni/lokalni strateški dokumenti, itd.), ki opredeljuje sodelovanje in usklajevanje - medresorsko in/ali znotraj vladno glede na: (a) zaščito, (b) preprečevanje in/ali (c) pregon nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Kaj je cilj vzpostavitve ukrepov/sprejemanje postopkov? Prosimo, navedite definicijo cilja, če je na voljo. Prosimo, navedite, kdo sodeluje glede na ustrezne dokumente. Prosimo, da pripravite pregled njihovih vlog in odgovornosti v zvezi s sodelovanjem in izmenjavo informacij. Ali so dokumenti pravno zavezujoči ali nezavezujoči? Kdo je odgovoren za skupna prizadevanja in izmenjavo informacij ter sodelovanje? Prosimo, navedite definicijo, če je to mogoče. Ali opredelitve zahtevajo sodelovanje na posameznih primerih in/ali na strateški in/ali zakonodajni ravni? Ali obstaja obveznost poročanja o skupnem napredku, in če da, komu? Ali je usklajevalno telo ustanovljeno za celovit nadzor in odziv na problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Kakšne pristojnosti ima usklajevalno telo? Kakšne ukrepe lahko usklajevalno telo sprejme v primerih neupoštevanja izmenjave informacij in sodelovanja? |
Odgovor: Po naših informacijah MDDSZ pripravlja novo resolucijo. Medresorska delovna skupina je odgovorna za usklajevanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema področje uporabe Konvencije. V Medresorski delovni skupini so članice člani predstavnice in predstavniki relevantnih ministrstev in vladnih služb, strokovnih institucij in nevladnih organizacij. Primarne naloge Medresorske skupine so, da (1) zagotavlja, da so različni ukrepi ustrezno usklajeni ter da privedejo do skupnega delovanja vseh relevantnih akterjev. (2) Da spremlja način in učinkovitost izvajanja politik ter ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja, ki so zajete v Konvenciji. (3) Skrbi za znanstveno vrednotenje neke politike ali ukrepa ter za usklajeno zbiranje ustreznih podatkov, analizo in širjenje ugotovitev in da (4) pripravi poročilo, ki ga država predloži skupini GREVIO. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
c. Ali so v zakonih in politikah potrebe in pravice žrtev pri delu institucij, organov in teles obravnavane kot prioriteta? Ali so zakoni in regulativne politike usklajevalnega telesa usmerjene k žrtvi na način, da so njene potrebe in pravice prioriteta? Prosimo opredelite specifične cilje in naloge, kot je opredeljeno v ustreznih dokumentih ali ukrepih sprejetih, da pojasnite svoje navedke. |
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
c. Ali so v zakonih in politikah potrebe in pravice žrtev pri delu institucij, organov in teles obravnavane kot prioriteta? Ali so zakoni in regulativne politike usklajevalnega telesa usmerjene k žrtvi na način, da so njene potrebe in pravice prioriteta? Prosimo opredelite specifične cilje in naloge, kot je opredeljeno v ustreznih dokumentih ali ukrepih sprejetih, da pojasnite svoje navedke. |
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
d. Ali obveznost izhaja iz pravnih ali političnih dokumentov, ali je zgolj instruktivne narave in vključuje vse pomembne državne in nedržavne akterje? Navedite institucije, državne in nevladne akterje (sodstvo, policija, parlament, državne institucije za človekove pravice, nevladne organizacije, itd.), ki so opredeljeni v dokumentu/-ih, ki omogočajo integrirani pristop pri preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini? Prosimo, navedite, kdo je dejaven pri oblikovanju, spremljanju in/ali izvajanju teh dokumentov? Ali so bile nevladne organizacije in drugi nedržavni akterji aktivni pri oblikovanju, spremljanju in/ali izvajanju teh dokumentov? |
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
d. Ali obveznost izhaja iz pravnih ali političnih dokumentov, ali je zgolj instruktivne narave in vključuje vse pomembne državne in nedržavne akterje? Navedite institucije, državne in nevladne akterje (sodstvo, policija, parlament, državne institucije za človekove pravice, nevladne organizacije, itd.), ki so opredeljeni v dokumentu/-ih, ki omogočajo integrirani pristop pri preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini? Prosimo, navedite, kdo je dejaven pri oblikovanju, spremljanju in/ali izvajanju teh dokumentov? Ali so bile nevladne organizacije in drugi nedržavni akterji aktivni pri oblikovanju, spremljanju in/ali izvajanju teh dokumentov? |
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08 in 68/16. |