Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
7. člen - Celovita in usklajena politika
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
7. člen - Celovita in usklajena politika
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
7. člen - Celovita in usklajena politika
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za sprejetje in izvajanje učinkovite, celostne in usklajene vsedržavne politike, ki zajema vse ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja, zajetim v področje uporabe te konvencije, in zagotavlja celovit odgovor na nasilje nad ženskami.

2. Pogodbenice zagotovijo, da so v politiki iz prvega odstavka pravice žrtve v središču vseh ukrepov in da se izvajajo v obliki učinkovitega sodelovanja med vsemi ustreznimi agencijami, institucijami in organizacijami.

3. Ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, vključujejo, kadar je to primerno, vse ustrezne akterje, kakor so vladne agencije, državni, regionalni in lokalni parlamenti in organi, državne institucije za človekove pravice in organizacije civilne družbe.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 7. člena Celovita in usklajena politika
Primerjava med državami 7. člena Celovita in usklajena politika
VPRAŠANJA
 
a. Ali obstajajo zakoni, podzakonski akti, kot so pravila in predpisi, posebni protokoli ali drugi pravni ali politični dokumenti (državne strategije, državni akcijski načrti, regionalni/lokalni strateški dokumenti, itd.), ki opredeljujejo vloge in odgovornosti za določeno institucijo/akterja pri (a) zaščiti, (b) preprečevanju in/ali (c) pregonu nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če je odgovor pritrdilen, ga/jih navedite, kot tudi vlogo in pristojnosti. Ali so ti dokumenti pravno zavezujoči ali nezavezujoče narave? Kdo je odgovoren za njihovo izvajanje? Kdo in na kakšen način, spremlja izvajanje?
Odgovor:

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v noveli uvaja pripravo resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami (nacionalni program) za obdobje šestih let, pri čemer je v naslov dodano »in nasilja nad ženskami«. Tako se je iz prejšnjih petih let obdobje podaljšalo na šest let.

Resolucija je v procesu priprave. 

Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015.

a. Ali obstajajo zakoni, podzakonski akti, kot so pravila in predpisi, posebni protokoli ali drugi pravni ali politični dokumenti (državne strategije, državni akcijski načrti, regionalni/lokalni strateški dokumenti, itd.), ki opredeljujejo vloge in odgovornosti za določeno institucijo/akterja pri (a) zaščiti, (b) preprečevanju in/ali (c) pregonu nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če je odgovor pritrdilen, ga/jih navedite, kot tudi vlogo in pristojnosti. Ali so ti dokumenti pravno zavezujoči ali nezavezujoče narave? Kdo je odgovoren za njihovo izvajanje? Kdo in na kakšen način, spremlja izvajanje?
Odgovor:

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 v noveli uvaja pripravo resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami (nacionalni program) za obdobje šestih let, pri čemer je v naslov dodano »in nasilja nad ženskami«. Tako se je iz prejšnjih petih let obdobje podaljšalo na šest let.

Resolucija je v procesu priprave. 

Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015.

MINUS
b. Ali obstajajo zakoni, podzakonski akti, kot so pravila in predpisi, posebni protokoli ali drugi pravni ali politični dokumenti (državne strategije, državni akcijski načrti, regionalni/lokalni strateški dokumenti, itd.), ki opredeljuje sodelovanje in usklajevanje - medresorsko in/ali znotraj vladno glede na: (a) zaščito, (b) preprečevanje in/ali (c) pregon nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Kaj je cilj vzpostavitve ukrepov/sprejemanje postopkov? Prosimo, navedite definicijo cilja, če je na voljo. Prosimo, navedite, kdo sodeluje glede na ustrezne dokumente. Prosimo, da pripravite pregled njihovih vlog in odgovornosti v zvezi s sodelovanjem in izmenjavo informacij. Ali so dokumenti pravno zavezujoči ali nezavezujoči? Kdo je odgovoren za skupna prizadevanja in izmenjavo informacij ter sodelovanje? Prosimo, navedite definicijo, če je to mogoče. Ali opredelitve zahtevajo sodelovanje na posameznih primerih in/ali na strateški in/ali zakonodajni ravni? Ali obstaja obveznost poročanja o skupnem napredku, in če da, komu? Ali je usklajevalno telo ustanovljeno za celovit nadzor in odziv na problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Kakšne pristojnosti ima usklajevalno telo? Kakšne ukrepe lahko usklajevalno telo sprejme v primerih neupoštevanja izmenjave informacij in sodelovanja?
Odgovor:

Po naših informacijah MDDSZ pripravlja novo resolucijo.

Usklajevalno telo, ki se imenuje Medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) je bila ustanovljena s sklepom Vlade RS, 7. aprila 2016.

Medresorska delovna skupina je odgovorna za usklajevanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema področje uporabe Konvencije.

V Medresorski delovni skupini so članice člani predstavnice in predstavniki relevantnih ministrstev in vladnih služb, strokovnih institucij in nevladnih organizacij.

Primarne naloge Medresorske skupine so, da (1) zagotavlja, da so različni ukrepi ustrezno usklajeni ter da privedejo do skupnega delovanja vseh relevantnih akterjev. (2) Da spremlja način in učinkovitost izvajanja politik ter ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja, ki so zajete v Konvenciji. (3) Skrbi za znanstveno vrednotenje neke politike ali ukrepa ter za usklajeno zbiranje ustreznih podatkov, analizo in širjenje ugotovitev in da (4) pripravi poročilo, ki ga država predloži skupini GREVIO. 

Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015.

b. Ali obstajajo zakoni, podzakonski akti, kot so pravila in predpisi, posebni protokoli ali drugi pravni ali politični dokumenti (državne strategije, državni akcijski načrti, regionalni/lokalni strateški dokumenti, itd.), ki opredeljuje sodelovanje in usklajevanje - medresorsko in/ali znotraj vladno glede na: (a) zaščito, (b) preprečevanje in/ali (c) pregon nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Kaj je cilj vzpostavitve ukrepov/sprejemanje postopkov? Prosimo, navedite definicijo cilja, če je na voljo. Prosimo, navedite, kdo sodeluje glede na ustrezne dokumente. Prosimo, da pripravite pregled njihovih vlog in odgovornosti v zvezi s sodelovanjem in izmenjavo informacij. Ali so dokumenti pravno zavezujoči ali nezavezujoči? Kdo je odgovoren za skupna prizadevanja in izmenjavo informacij ter sodelovanje? Prosimo, navedite definicijo, če je to mogoče. Ali opredelitve zahtevajo sodelovanje na posameznih primerih in/ali na strateški in/ali zakonodajni ravni? Ali obstaja obveznost poročanja o skupnem napredku, in če da, komu? Ali je usklajevalno telo ustanovljeno za celovit nadzor in odziv na problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Kakšne pristojnosti ima usklajevalno telo? Kakšne ukrepe lahko usklajevalno telo sprejme v primerih neupoštevanja izmenjave informacij in sodelovanja?
Odgovor:

Po naših informacijah MDDSZ pripravlja novo resolucijo.

Usklajevalno telo, ki se imenuje Medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) je bila ustanovljena s sklepom Vlade RS, 7. aprila 2016.

Medresorska delovna skupina je odgovorna za usklajevanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema področje uporabe Konvencije.

V Medresorski delovni skupini so članice člani predstavnice in predstavniki relevantnih ministrstev in vladnih služb, strokovnih institucij in nevladnih organizacij.

Primarne naloge Medresorske skupine so, da (1) zagotavlja, da so različni ukrepi ustrezno usklajeni ter da privedejo do skupnega delovanja vseh relevantnih akterjev. (2) Da spremlja način in učinkovitost izvajanja politik ter ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja, ki so zajete v Konvenciji. (3) Skrbi za znanstveno vrednotenje neke politike ali ukrepa ter za usklajeno zbiranje ustreznih podatkov, analizo in širjenje ugotovitev in da (4) pripravi poročilo, ki ga država predloži skupini GREVIO. 

Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015.

MINUS
c. Ali so v zakonih in politikah potrebe in pravice žrtev pri delu institucij, organov in teles obravnavane kot prioriteta? Ali so zakoni in regulativne politike usklajevalnega telesa usmerjene k žrtvi na način, da so njene potrebe in pravice prioriteta? Prosimo opredelite specifične cilje in naloge, kot je opredeljeno v ustreznih dokumentih ali ukrepih sprejetih, da pojasnite svoje navedke.
Odgovor:

Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 

c. Ali so v zakonih in politikah potrebe in pravice žrtev pri delu institucij, organov in teles obravnavane kot prioriteta? Ali so zakoni in regulativne politike usklajevalnega telesa usmerjene k žrtvi na način, da so njene potrebe in pravice prioriteta? Prosimo opredelite specifične cilje in naloge, kot je opredeljeno v ustreznih dokumentih ali ukrepih sprejetih, da pojasnite svoje navedke.
Odgovor:

Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 

MINUS
d. Ali obveznost izhaja iz pravnih ali političnih dokumentov, ali je zgolj instruktivne narave in vključuje vse pomembne državne in nedržavne akterje? Navedite institucije, državne in nevladne akterje (sodstvo, policija, parlament, državne institucije za človekove pravice, nevladne organizacije, itd.), ki so opredeljeni v dokumentu/-ih, ki omogočajo integrirani pristop pri preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini? Prosimo, navedite, kdo je dejaven pri oblikovanju, spremljanju in/ali izvajanju teh dokumentov? Ali so bile nevladne organizacije in drugi nedržavni akterji aktivni pri oblikovanju, spremljanju in/ali izvajanju teh dokumentov?
Odgovor:

Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 

d. Ali obveznost izhaja iz pravnih ali političnih dokumentov, ali je zgolj instruktivne narave in vključuje vse pomembne državne in nedržavne akterje? Navedite institucije, državne in nevladne akterje (sodstvo, policija, parlament, državne institucije za človekove pravice, nevladne organizacije, itd.), ki so opredeljeni v dokumentu/-ih, ki omogočajo integrirani pristop pri preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini? Prosimo, navedite, kdo je dejaven pri oblikovanju, spremljanju in/ali izvajanju teh dokumentov? Ali so bile nevladne organizacije in drugi nedržavni akterji aktivni pri oblikovanju, spremljanju in/ali izvajanju teh dokumentov?
Odgovor:

Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 

MINUS
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08 in 68/16.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.