|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 7. člen - Celovita in usklajena politika |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za sprejetje in izvajanje učinkovite, celostne in usklajene vsedržavne politike, ki zajema vse ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja, zajetim v področje uporabe te konvencije, in zagotavlja celovit odgovor na nasilje nad ženskami. 2. Pogodbenice zagotovijo, da so v politiki iz prvega odstavka pravice žrtve v središču vseh ukrepov in da se izvajajo v obliki učinkovitega sodelovanja med vsemi ustreznimi agencijami, institucijami in organizacijami. 3. Ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, vključujejo, kadar je to primerno, vse ustrezne akterje, kakor so vladne agencije, državni, regionalni in lokalni parlamenti in organi, državne institucije za človekove pravice in organizacije civilne družbe. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 7. člena Celovita in usklajena politika | ||
| Primerjava med državami 7. člena Celovita in usklajena politika | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstajajo zakoni, podzakonski akti, kot so pravila in predpisi, posebni protokoli ali drugi pravni ali politični dokumenti (državne strategije, državni akcijski načrti, regionalni/lokalni strateški dokumenti, itd.), ki opredeljujejo vloge in odgovornosti za določeno institucijo/akterja pri (a) zaščiti, (b) preprečevanju in/ali (c) pregonu nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če je odgovor pritrdilen, ga/jih navedite, kot tudi vlogo in pristojnosti. Ali so ti dokumenti pravno zavezujoči ali nezavezujoče narave? Kdo je odgovoren za njihovo izvajanje? Kdo in na kakšen način, spremlja izvajanje? |
| Odgovor: Poleg že navedenih zakonov, v Sloveniji implementacijo politik zagotavljajo različni nacionalni programi, povezani s področjem1. Na MDDSZEM deluje delovna skupina, ki pripravlja novo Resolucijo na tem področju (delovna skupina pripravlja tudi spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini in nov akcijski načrt). Tako Resolucija2 kot Akcijski načrt sta nujno potrebna, saj sta prejšnja dva se že iztekla (Resolucija leta 2014, Akcijski načrt leta 2013). |
 |
| a. Ali obstajajo zakoni, podzakonski akti, kot so pravila in predpisi, posebni protokoli ali drugi pravni ali politični dokumenti (državne strategije, državni akcijski načrti, regionalni/lokalni strateški dokumenti, itd.), ki opredeljujejo vloge in odgovornosti za določeno institucijo/akterja pri (a) zaščiti, (b) preprečevanju in/ali (c) pregonu nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če je odgovor pritrdilen, ga/jih navedite, kot tudi vlogo in pristojnosti. Ali so ti dokumenti pravno zavezujoči ali nezavezujoče narave? Kdo je odgovoren za njihovo izvajanje? Kdo in na kakšen način, spremlja izvajanje? |
|
Odgovor: Poleg že navedenih zakonov, v Sloveniji implementacijo politik zagotavljajo različni nacionalni programi, povezani s področjem1. Na MDDSZEM deluje delovna skupina, ki pripravlja novo Resolucijo na tem področju (delovna skupina pripravlja tudi spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini in nov akcijski načrt). Tako Resolucija2 kot Akcijski načrt sta nujno potrebna, saj sta prejšnja dva se že iztekla (Resolucija leta 2014, Akcijski načrt leta 2013). Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)3 predvideva sodelovanje organov in organizacij, v svojem besedilu ne opredeljuje postopkov; to urejajo podzakonski akti. Sprejet je Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini4, Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode5, Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini6 in Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti7 ter Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–20148. Mnenje MP9 v zvezi s tem členom konvencije je bilo naslednje: »7. člen v prvem odstavku zahteva, da države članice ponudijo celovito obravnavo nasilja nad ženskami ("offer a holistic response to violence against women"). Smatramo, da - v kolikor je ta določba vsebinsko zavezujoča - bi to pomenilo, da bi to obravnavala Služba za enake možnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali njej podoben, ampak samostojen organ, namesto sodišč ali pa bi sodišča dobila pristojnosti centrov za socialno delo, policije, davčne uprave itd. Implementacijske posledice te določbe je nemogoče oceniti, še posebej ker iz besedila izhaja, da določba zagotovo ni mišljena splošno oz. deklaratorno.« Republika Slovenija je država pogodbenica Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Odbor CEDAW je RS že leta 2008 v Sklepnih ugotovitvah10, v točki 24 pozval, da problematiko nasilja zaradi spola naslavlja celovito, v skladu s Splošnim priporočilom št. 19 iz leta 1992. Zaskrbljen je bil zaradi odsotnosti celovite nacionalne strategije in programov za delovanje proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in deklicami. Državi je priporočil, da razvije celovito strategijo ali akcijski načrt za preprečevanje in odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in deklicami. Državo je pozval, da v svoje naslednje periodično poročilo vključi analizo učinkov implementacije ZPND in analizira vse primere umorov žensk s strani njihovih intimnih partnerjev. Na podlagi tega naj država sprejme učinkovite ukrepe za zaščito žensk pred to obliko nasilja. V Petem in šestem periodičnem poročilu za Odbor CEDAW11 je navedeno število umorov v družini od leta 2008 do leta 2012 in podatek, da je bila večina žrtev žensk. Analiza učinkov implementacije ZPND ni omenjena. Po ZPND so organi in organizacije ter nevladne organizacije dolžne prednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljati medsebojno obveščanje in pomoč z namenom preprečevanja in odkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoči žrtvi pri vzpostavitvi pogojev za varno življenje. Za sprejetje Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–201412 je neposredna pravna podlaga torej ZPND. Nacionalni program je dokument, ki pokriva široko problematiko nasilja v družini. Posebno pozornost namenja nasilju nad otroki, ženskami, starejšimi, invalidi in osebami, ki zaradi posebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase. Dokument upošteva posebne potrebe žrtev in njihove osebne okoliščine. Je strateški dokumenta, ki določa cilje, ukrepe in ključne nosilce politik za preprečevanje in zmanjševanje nasilja v družini v Republiki Sloveniji od leta 2009 do 2014. Osnovna načela in izhodišča za delovanje proti nasilju v družini, ki jih v resoluciji sprejema država, so: - nasilje nad drugo osebo je kršenje temeljnih človekovih pravic ter mora biti obravnavano in ustrezno sankcionirano, saj ne obstaja sprejemljiva ali dopustna meja nasilja; - nasilje v družini je družbeni problem, ki temelji na neenaki porazdelitvi družbene moči med spoloma, med šibkejšimi in močnejšimi; - država bo pri obravnavanju nasilja v družini, ki ga povzročajo večinoma zakonski, zunajzakonski ali nekdanji partnerji in starši oziroma skrbniki, upoštevala, da je zaradi posebnih odnosov med družinskimi člani (ljubezen, zaupanje, odvisnost…) in zlorabe teh okoliščin s strani storilca treba obravnavati to nasilje z enako strogostjo kakor tisto, ki ga storijo neznane osebe; - država bo sprejemala ukrepe za preprečevanje nasilja (»due diligence« ali obvezna skrb države) in zagotovila sistemsko zaščito za žrtve, ne glede na povzročitelja nasilnega dejanja. Vloga vseh organov in organizacij je v vseh fazah posameznega primera nujna za uspešnost postopka; enkratno dejanje oz. obravnava največkrat ne zadostuje, saj je potrebno tako žrtev, kot tudi storilca spremljati in izmenjevati informacije o tekočem dogajanju in spremembah, če naj bi se postopek uspešno končal. Medsebojno sodelovanje namreč ne pomeni samo uspešnejše odkrivanje primerov in učinkovitejšo pomoč žrtvam, temveč tudi možnost pospeševanja postopka, pridobivanja dodatnih pomembnih informacij, preprečevanje negativnih posledic uvedbe postopka, predvsem pa zaščito posrednih žrtev (otrok)13. |
 |
| b. Ali obstajajo zakoni, podzakonski akti, kot so pravila in predpisi, posebni protokoli ali drugi pravni ali politični dokumenti (državne strategije, državni akcijski načrti, regionalni/lokalni strateški dokumenti, itd.), ki opredeljuje sodelovanje in usklajevanje - medresorsko in/ali znotraj vladno glede na: (a) zaščito, (b) preprečevanje in/ali (c) pregon nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Kaj je cilj vzpostavitve ukrepov/sprejemanje postopkov? Prosimo, navedite definicijo cilja, če je na voljo. Prosimo, navedite, kdo sodeluje glede na ustrezne dokumente. Prosimo, da pripravite pregled njihovih vlog in odgovornosti v zvezi s sodelovanjem in izmenjavo informacij. Ali so dokumenti pravno zavezujoči ali nezavezujoči? Kdo je odgovoren za skupna prizadevanja in izmenjavo informacij ter sodelovanje? Prosimo, navedite definicijo, če je to mogoče. Ali opredelitve zahtevajo sodelovanje na posameznih primerih in/ali na strateški in/ali zakonodajni ravni? Ali obstaja obveznost poročanja o skupnem napredku, in če da, komu? Ali je usklajevalno telo ustanovljeno za celovit nadzor in odziv na problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Kakšne pristojnosti ima usklajevalno telo? Kakšne ukrepe lahko usklajevalno telo sprejme v primerih neupoštevanja izmenjave informacij in sodelovanja? |
|
Odgovor: Na MDDSZEM se v delovni skupini pripravlja nova Resolucija. V procesu ustanavljanja pri MDDSZEM je Usklajevalno telo za spremljanje izvajanja Konvencije, začel se je postopek izbora predstavnic/predstavnikov nevladnih organizacij. V Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–202014, ki jo je Državni zbor sprejel na seji dne 27. oktobra 2015 je zapisano: »v pripravi je nova Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami, strateški dokument, temelječ na Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, ki določa cilje, ukrepe in ključne nosilce politik za preprečevanje in zmanjševanje nasilja v družini v Republiki Sloveniji. Konkretne naloge in dejavnosti za doseganje ciljev in izvajanje posameznih ukrepov bodo opredeljene v akcijskih načrtih, ki bodo izdelani vsaki dve leti ter bodo natančno določali časovne roke in izvedbene načine. V obdobju 2014–2020 se bodo izvajale dejavnosti akcijskih načrtov s ciljem povezati ukrepe različnih resorjev in zagotoviti učinkovite dejavnosti za zmanjšanje nasilja v družini, in sicer na ravni njegovega prepoznavanja in preprečevanja. Ozaveščenost o nasilju nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih ter povečanje občutljivosti okolice in širše družbe za nasilje v zasebni sferi je ključnega pomena za preprečevanje in odpravo vseh vrst nasilja, zato bomo te dejavnosti nadaljevali. Nadaljevali bomo programe usposabljanj in izobraževanj za strokovnjake in strokovnjakinje, ki se srečujejo z nasiljem nad ženskami v družini ter spolnim nasiljem (policija, pravosodje, šolstvo). Za doseganje cilja ničelne tolerance do nasilja se bodo izvajale dejavnosti informiranja in ozaveščanja širše javnosti, in sicer z vključevanjem različnih tematik, kot so nesprejemljivost nasilja, nenasilni načini reševanja konfliktov, spoštovanje človekovih pravic ter razvoja osebnih in družbenih vrednot v šolske programe. V zvezi s problematiko trgovine z ljudmi se bodo izvajale dejavnosti preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega nasilja, opredeljene v akcijskih načrtih Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi.« |
|
| b. Ali obstajajo zakoni, podzakonski akti, kot so pravila in predpisi, posebni protokoli ali drugi pravni ali politični dokumenti (državne strategije, državni akcijski načrti, regionalni/lokalni strateški dokumenti, itd.), ki opredeljuje sodelovanje in usklajevanje - medresorsko in/ali znotraj vladno glede na: (a) zaščito, (b) preprečevanje in/ali (c) pregon nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Kaj je cilj vzpostavitve ukrepov/sprejemanje postopkov? Prosimo, navedite definicijo cilja, če je na voljo. Prosimo, navedite, kdo sodeluje glede na ustrezne dokumente. Prosimo, da pripravite pregled njihovih vlog in odgovornosti v zvezi s sodelovanjem in izmenjavo informacij. Ali so dokumenti pravno zavezujoči ali nezavezujoči? Kdo je odgovoren za skupna prizadevanja in izmenjavo informacij ter sodelovanje? Prosimo, navedite definicijo, če je to mogoče. Ali opredelitve zahtevajo sodelovanje na posameznih primerih in/ali na strateški in/ali zakonodajni ravni? Ali obstaja obveznost poročanja o skupnem napredku, in če da, komu? Ali je usklajevalno telo ustanovljeno za celovit nadzor in odziv na problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Kakšne pristojnosti ima usklajevalno telo? Kakšne ukrepe lahko usklajevalno telo sprejme v primerih neupoštevanja izmenjave informacij in sodelovanja? |
|
Odgovor: Na MDDSZEM se v delovni skupini pripravlja nova Resolucija. V procesu ustanavljanja pri MDDSZEM je Usklajevalno telo za spremljanje izvajanja Konvencije, začel se je postopek izbora predstavnic/predstavnikov nevladnih organizacij. V Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–202014, ki jo je Državni zbor sprejel na seji dne 27. oktobra 2015 je zapisano: »v pripravi je nova Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami, strateški dokument, temelječ na Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, ki določa cilje, ukrepe in ključne nosilce politik za preprečevanje in zmanjševanje nasilja v družini v Republiki Sloveniji. Konkretne naloge in dejavnosti za doseganje ciljev in izvajanje posameznih ukrepov bodo opredeljene v akcijskih načrtih, ki bodo izdelani vsaki dve leti ter bodo natančno določali časovne roke in izvedbene načine. V obdobju 2014–2020 se bodo izvajale dejavnosti akcijskih načrtov s ciljem povezati ukrepe različnih resorjev in zagotoviti učinkovite dejavnosti za zmanjšanje nasilja v družini, in sicer na ravni njegovega prepoznavanja in preprečevanja. Ozaveščenost o nasilju nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih ter povečanje občutljivosti okolice in širše družbe za nasilje v zasebni sferi je ključnega pomena za preprečevanje in odpravo vseh vrst nasilja, zato bomo te dejavnosti nadaljevali. Nadaljevali bomo programe usposabljanj in izobraževanj za strokovnjake in strokovnjakinje, ki se srečujejo z nasiljem nad ženskami v družini ter spolnim nasiljem (policija, pravosodje, šolstvo). Za doseganje cilja ničelne tolerance do nasilja se bodo izvajale dejavnosti informiranja in ozaveščanja širše javnosti, in sicer z vključevanjem različnih tematik, kot so nesprejemljivost nasilja, nenasilni načini reševanja konfliktov, spoštovanje človekovih pravic ter razvoja osebnih in družbenih vrednot v šolske programe. V zvezi s problematiko trgovine z ljudmi se bodo izvajale dejavnosti preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega nasilja, opredeljene v akcijskih načrtih Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi.« Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)15 določa mrežo organov in organizacij, ki obravnavajo primere nasilja v družini ter jasno opredeljuje pravila in postopke zaradi zagotavljanja usklajenega delovanja organov in organizacij pri obravnavanju primerov. Pravilnik o sodelovanju organov16 določa postopke medsebojnega obveščanja in nudenja pomoči med državnimi organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter NVO, organiziranost, sestavo in način dela multidisciplinarnih timov za obravnavanje nasilja v družini pri CSD, vlogo CSD pri obravnavi nasilja v družini, organiziranost regijskih služb za koordinacijo in pomoč žrtvam nasilja ter izobraževanje strokovnih delavk in delavcev socialno-varstvenih zavodov. CSD takoj po prejemu informacije o nasilju v družini prouči okoliščine primera ter zbere vse že znane informacije v okviru CSD. Na podlagi tako zbranih informacij izdela oceno ogroženosti žrtve in oceni potrebo po pripravi načrta pomoči žrtvi. Če oceni, da je pri tem potrebno sodelovanje drugih organov in organizacij, se pri CSD oblikuje multidisciplinarni tim v skladu z 8. členom tega pravilnika. Pobudo za oblikovanje multidisciplinarnega tima lahko da CSD ali vsak organ iz 1. člena Pravilnika o sodelovanju organov, ki so: državni organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter NVO. ZPND v tretjem odstavku 16. člena določa, da se pri CSD oblikuje regijska služba za koordinacijo in pomoč žrtvam, ki deluje na območju posameznega CSD ali več CSD. Območje delovanja regijske službe določi ustanovitelj. Pravilnik o sodelovanju organov v 14. členu natančneje določa, da število regijskih služb v Republiki Sloveniji in območje njihovega delovanja s sklepom določi Vlada Republike Slovenije. Sodelovanje organov in organizacij je v vseh fazah obravnave posameznega primera nujno za uspešnost postopka. Enkratna obravnava največkrat ne zadostuje, saj je potrebno tako žrtev kot tudi storilca spremljati in izmenjevati informacije o tekočem dogajanju in spremembah, če naj bi se postopek uspešno končal. Medsebojno sodelovanje namreč ne pomeni samo uspešnejšega odkrivanja primerov in učinkovitejšo pomoč žrtvam, temveč tudi možnost pospeševanja postopka, pridobivanja dodatnih pomembnih informacij, preprečevanje negativnih posledic uvedbe postopka, predvsem pa zaščito posrednih žrtev, ki so najpogosteje otroci17. |
|
|
| c. Ali so v zakonih in politikah potrebe in pravice žrtev pri delu institucij, organov in teles obravnavane kot prioriteta? Ali so zakoni in regulativne politike usklajevalnega telesa usmerjene k žrtvi na način, da so njene potrebe in pravice prioriteta? Prosimo opredelite specifične cilje in naloge, kot je opredeljeno v ustreznih dokumentih ali ukrepih sprejetih, da pojasnite svoje navedke. |
| Odgovor: Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–201618 v točki 6. 9. obravnava pomoč žrtvam kaznivih dejanj in med drugim poudarja, da: |
|
| c. Ali so v zakonih in politikah potrebe in pravice žrtev pri delu institucij, organov in teles obravnavane kot prioriteta? Ali so zakoni in regulativne politike usklajevalnega telesa usmerjene k žrtvi na način, da so njene potrebe in pravice prioriteta? Prosimo opredelite specifične cilje in naloge, kot je opredeljeno v ustreznih dokumentih ali ukrepih sprejetih, da pojasnite svoje navedke. |
|
Odgovor: Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–201618 v točki 6. 9. obravnava pomoč žrtvam kaznivih dejanj in med drugim poudarja, da: Učinkovita pomoč žrtvam kaznivih dejanj ni pomembna le z vidika zagotavljanja varnosti in celovite pomoči posameznikom v stiski, temveč je to tudi pot do prepoznavanja, odkrivanja in prijavljanja nasilnih oziroma kaznivih dejanj. Državni organi in nevladne organizacije morajo ob usklajenem in enotnem delovanju zagotavljati učinkovito obravnavo žrtev kaznivih dejanj, ki je prilagojena individualnim potrebam in okoliščinam žrtev ter zajema psihosocialne, terapevtske, svetovalne, nastanitvene, materialne in druge oblike pomoči. Vzpostavljen mora biti učinkovit in dober sistem pomoči, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavlja občutek varnosti, sprejetosti in spoštovanja. Pri načrtovanju pomoči žrtvam kaznivih dejanj je še posebno pozornost in varstvo treba namenjati najbolj ranljivim skupinam ljudi, predvsem otrokom in mladostnikom, starejšim osebam in ženskam. Upoštevati je treba, da se nasilje pojavlja v različnih oblikah (telesno, psihično, spolno, ekonomsko, zanemarjanje), zato morajo tako pristopi in mehanizmi preprečevanja in zatiranja nasilja oziroma kriminalitete kot oblike pomoči biti raznovrstni in razviti na različnih strokovnih področjih… Za učinkovito pomoč žrtvam kaznivih dejanj je v prvi vrsti potrebno ozaveščanje javnosti o človekovih pravicah, prepoznavanju oblik nasilja in oblikah pomoči. Žrtve kaznivih dejanj je treba ustrezno informirati, jim dajati moč ter razvijati veščine za funkcionalno, kvalitetno in dostojno vsakdanje življenje. Prizadevanja strokovnih služb morajo biti v smeri preprečevanja socialnega izključevanja in sekundarne viktimizacije žrtev kaznivih dejanj. V okviru kazenske in civilne zakonodaje je treba proučiti potrebo po izboljšanju zakonskega varstva žrtev in zagotavljanju prednostne obravnave. Na tem področju je treba zagotavljati učinkovitejše odkrivanje in hitrejše prijavljanje kaznivih dejanj. Učinkovite oblike pomoči žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo medinstitucionalno povezovanje in sodelovanje, skupna načrtovanja dejavnosti in ukrepov ter skupna strokovna izobraževanja različnih organizacij (sociala, policija, pravosodje, šolstvo, zdravstvo, nevladni sektor). Žrtvam kaznivih dejanj je treba omogočiti različne oblike svetovanja in pomoči, prav tako pa je treba psihosocialno pomoč zagotavljati tudi povzročiteljem nasilja ter jih vključevati v treninge socialnih veščin. Zagotoviti je treba ustrezno obveščanje in ozaveščanje javnosti in žrtev kaznivih dejanj o človekovih pravicah, o oblikah nasilja in o mogočih oblikah pomoči ter organizacijah, ki jo izvajajo. Spreminjati in prilagoditi je treba pravosodni sistem na način, da bo omogočal boljšo zakonsko varstvo in prednostno obravnavo žrtev kaznivih dejanj. Razvijati je treba ustrezne psihosocialne programe tako za žrtve kot povzročitelje nasilja in prilagoditi mrežo institucij, ki nudijo pomoč ljudem v stiski. Spodbujati in zagotavljati je treba medresorska strokovna izobraževanja ter razvijati skupna načrtovanja dejavnosti in analize dela. Pravice žrtve po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)19 so, da:- si izberejo spremljevalko ali spremljevalca (ta jo spremlja v postopkih, povezanih z nasiljem, z namenom zaščititi njeno integriteto, ji pomaga pri iskanju rešitev in nudi psihično oporo),- si izberejo zagovornico ali zagovornika (ta v skladu s posebnimi predpisi ščiti njene koristi v postopkih in aktivnostih, ki jo zadevajo),- je njena in povzročiteljeva identiteta varovana tako, da se javnosti ne posredujejo podatki, ki bi omogočili prepoznati njeno identiteto. To se stori le v primeru, da polnoletna oseba s tem soglaša,- si pridobi pravico do brezplačne pravne pomoči, ob izrečeni oceni ogroženosti.V praksi se pogosto pojavljajo težave z razumevanje pravic žrtev. ZPND definira za katere postopke velja pravica do spremljevalke ali spremljevalca, ki je v oporo žrtvi. V praksi se dogaja, da spremljevalka ali spremljevalec ne sme prisostvovati zaslišanju na policiji ali v postopku na sodišču, kljub pisnemu potrdilu in pooblastilu žrtve. Prav tako prihaja do različnega obravnavanja in razumevanja pri dodeljevanju pravice do brezplačne pravne pomoči. Policija včasih žrtvam neupravičeno odreka spremstvo oz. zagotavljanje varnosti ob vstopu v stanovanjske prostore, kjer ima žrtev osebne stvari, če npr. nasilja ni prijavila policiji. Ukrepi, ki naj bi ščitili žrtev in zagotavljali njeno varnost, lahko tako v praksi povzročijo večjo psihično in čustveno ter tudi finančno stisko žrtve. |
|
|
| d. Ali obveznost izhaja iz pravnih ali političnih dokumentov, ali je zgolj instruktivne narave in vključuje vse pomembne državne in nedržavne akterje? Navedite institucije, državne in nevladne akterje (sodstvo, policija, parlament, državne institucije za človekove pravice, nevladne organizacije, itd.), ki so opredeljeni v dokumentu/-ih, ki omogočajo integrirani pristop pri preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini? Prosimo, navedite, kdo je dejaven pri oblikovanju, spremljanju in/ali izvajanju teh dokumentov? Ali so bile nevladne organizacije in drugi nedržavni akterji aktivni pri oblikovanju, spremljanju in/ali izvajanju teh dokumentov? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem b. |
| d. Ali obveznost izhaja iz pravnih ali političnih dokumentov, ali je zgolj instruktivne narave in vključuje vse pomembne državne in nedržavne akterje? Navedite institucije, državne in nevladne akterje (sodstvo, policija, parlament, državne institucije za človekove pravice, nevladne organizacije, itd.), ki so opredeljeni v dokumentu/-ih, ki omogočajo integrirani pristop pri preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini? Prosimo, navedite, kdo je dejaven pri oblikovanju, spremljanju in/ali izvajanju teh dokumentov? Ali so bile nevladne organizacije in drugi nedržavni akterji aktivni pri oblikovanju, spremljanju in/ali izvajanju teh dokumentov? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem b. |
|
|
|
[1] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [2] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 16/08. [3] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [4] Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 31/09. [5] Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode, Ur. l. RS, št. 104/09. [6] Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 25/10. [7] Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, Ur. l. RS, št. 38/11. [8] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [9] Pličanič, S., Ban, N., Ministrstvo za pravosodje – MP (2013) Odgovor Ministrstva za pravosodje državni sekretarki Tamari Vonta: Odgovor na vaš dopis 070-9/2013/1 – vprašanje ratifikacij določenih mednarodnih dokumentov, št. 070-4/2013/2, 22. 8. 2013. [10] Committee on the Elimination of Discrimination against Women – Odbor CEDAW (2008b) Concluding observations of the Committee on the Elimination of Discrimination against Women: Slovenia. Dostopno prek: http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/TBSearch.aspx?Lang=en&TreatyID=3&DocTypeID=5, 20. 6. 2014. [11] Peto in šesto periodično poročilo Republike Slovenije o uresničevanju določil Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (2013). Dostopno prek: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/semek/CEDAW5in6.pdf, 28. 8. 2014. [12] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 41/09. [13] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini. Poročilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [14] Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020, Ur. l. RS, št. 84/15. [15] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur.l. RS, št. 16/08. [16] Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 31/09. [17] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini. Poročilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [18] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, Ur. l. RS, št. 83/12. [19] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
