|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 60. člen - ProÅ¡nje za azil zaradi spola |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se nasilje nad ženskami zaradi spola lahko prizna kot oblika pregona v pomenu drugega odstavka toÄke A 1. Älena Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in kot oblika resne škode, ki omogoÄa dopolnilno/pomožno zašÄito. 2. Pogodbenice zagotovijo, da se vsaka okolišÄina navedene konvencije razlaga z vidika spola in da kadar bi do pregona prišlo zaradi ene ali veÄ teh okolišÄin, prosilcu prizna status begunca v skladu z ustreznimi veljavnimi instrumenti. 3. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da se za prosilce za azil oblikujejo sprejemni postopki, podporne storitve, smernice in azilni postopki, vkljuÄno z doloÄitvijo statusa begunca in prošnjo za mednarodno zašÄito, ki upoštevajo vidik spola. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 60. člena ProÅ¡nje za azil zaradi spola | ||
| Primerjava med državami 60. člena ProÅ¡nje za azil zaradi spola | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali je država ratificirala Konvencijo iz leta 1951 o statusu beguncev in dodaten protokolu iz leta 1967? |
|
Odgovor: 2. odstavek 26. Älena Zakona o mednarodni zašÄiti (ZMZ)1 doloÄa dejanja preganjanja v skladu s 1A. Älenom Ženevske konvencije, vendar ne vkljuÄuje nasilja nad ženskami zaradi spola. Dopolnitev Zakona o mednarodni zašÄiti bi bila potrebna tudi zaradi zagotovitve zahteve 2. odstavka: Pogodbenice zagotovijo, da se vsaka okolišÄina navedene Konvencije razlaga z vidika spola in da kadar bi do pregona prišlo zaradi ene ali veÄ teh okolišÄin, prosilcu prizna status begunca v skladu z ustreznimi veljavnimi instrumenti2. V šestem odstavku 27. Älena Zakona o mednarodni zašÄiti se doda nov tretji stavek, ki se glasi: Pri doloÄitvi pripadnosti posebni družbeni skupini ali opredelitvi znaÄilnosti takšne skupine, je treba upoštevati vidike, povezane s spolom, vkljuÄno s spolno identiteto. Tudi sprejemne postopke, podporne storitve, smernice in azilne postopke, vkljuÄno z doloÄitvijo statusa begunca in prošnjo za mednarodno zašÄito, bi bilo potrebno oblikovati tako, da se upošteva vidik spola2. |
| a. Ali je država ratificirala Konvencijo iz leta 1951 o statusu beguncev in dodaten protokolu iz leta 1967? |
|
Odgovor: 2. odstavek 26. Älena Zakona o mednarodni zašÄiti (ZMZ)1 doloÄa dejanja preganjanja v skladu s 1A. Älenom Ženevske konvencije, vendar ne vkljuÄuje nasilja nad ženskami zaradi spola. Dopolnitev Zakona o mednarodni zašÄiti bi bila potrebna tudi zaradi zagotovitve zahteve 2. odstavka: Pogodbenice zagotovijo, da se vsaka okolišÄina navedene Konvencije razlaga z vidika spola in da kadar bi do pregona prišlo zaradi ene ali veÄ teh okolišÄin, prosilcu prizna status begunca v skladu z ustreznimi veljavnimi instrumenti2. V šestem odstavku 27. Älena Zakona o mednarodni zašÄiti se doda nov tretji stavek, ki se glasi: Pri doloÄitvi pripadnosti posebni družbeni skupini ali opredelitvi znaÄilnosti takšne skupine, je treba upoštevati vidike, povezane s spolom, vkljuÄno s spolno identiteto. Tudi sprejemne postopke, podporne storitve, smernice in azilne postopke, vkljuÄno z doloÄitvijo statusa begunca in prošnjo za mednarodno zašÄito, bi bilo potrebno oblikovati tako, da se upošteva vidik spola2. |
 |
| b. Ali je kakšna oblika nasilja nad ženskami kot je opredeljena v Konvenciji priznana kot podlaga za pridobitev statusa begunke/begunca? ÄŒe je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Na Uradu za migracije3 pravijo, da se v Sloveniji glede prošnje za azil upošteva, ali so ženske žrtve nasilja v družini ali žrtve trgovine z ljudmi in prostitucija. Za priznane statuse oziroma ugodene prošnje ne vodijo podatka o razlogu, zaradi katerega je bilo prošnji ugodeno, zato lahko navedejo zgolj podatek o vloženih prošnjah oseb ženskega spola (vkljuÄeni tudi otroci) in njihovih ugodenih prošnjah, ne glede na razlog. Na nacionalni ravni obstajajo Standardni operativni postopki, katerih namen je omogoÄiti skupno delovanje vseh akterjev pri prepreÄevanju spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola in ukrepanja v takih primerih (Standardnih operativnih postopkov za prepreÄevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola). Standardne operativne postopke so v letu 2008 podpisali predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje, Regionalnega predstavništva UNHCR v Budimpešti, Društva KljuÄ - Centra za boj proti trgovini z ljudmi, Društva za nenasilno komunikacijo, Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, Pravno-informacijskega centra ter Slovenske filantropije. Za prepreÄevanje spolnega nasilja in nasilja po spolu je bila na podlagi Standardnih operativnih postopkov ustanovljena delovna skupina. V primerih spolnega nasilja in nasilja po spolu je v okviru Standardnih operativnih postopkov osebi nudena celostna obravnava, ki vsebuje tudi mehanizme za njeno zašÄito, kot npr: nudenje posebne psihološke ali psihiatriÄne pomoÄi, lahko je oseba premešÄena iz azilnega doma v varni prostor.3 |
| b. Ali je kakšna oblika nasilja nad ženskami kot je opredeljena v Konvenciji priznana kot podlaga za pridobitev statusa begunke/begunca? ÄŒe je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Na Uradu za migracije3 pravijo, da se v Sloveniji glede prošnje za azil upošteva, ali so ženske žrtve nasilja v družini ali žrtve trgovine z ljudmi in prostitucija. Za priznane statuse oziroma ugodene prošnje ne vodijo podatka o razlogu, zaradi katerega je bilo prošnji ugodeno, zato lahko navedejo zgolj podatek o vloženih prošnjah oseb ženskega spola (vkljuÄeni tudi otroci) in njihovih ugodenih prošnjah, ne glede na razlog. Na nacionalni ravni obstajajo Standardni operativni postopki, katerih namen je omogoÄiti skupno delovanje vseh akterjev pri prepreÄevanju spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola in ukrepanja v takih primerih (Standardnih operativnih postopkov za prepreÄevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola). Standardne operativne postopke so v letu 2008 podpisali predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje, Regionalnega predstavništva UNHCR v Budimpešti, Društva KljuÄ - Centra za boj proti trgovini z ljudmi, Društva za nenasilno komunikacijo, Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, Pravno-informacijskega centra ter Slovenske filantropije. Za prepreÄevanje spolnega nasilja in nasilja po spolu je bila na podlagi Standardnih operativnih postopkov ustanovljena delovna skupina. V primerih spolnega nasilja in nasilja po spolu je v okviru Standardnih operativnih postopkov osebi nudena celostna obravnava, ki vsebuje tudi mehanizme za njeno zašÄito, kot npr: nudenje posebne psihološke ali psihiatriÄne pomoÄi, lahko je oseba premešÄena iz azilnega doma v varni prostor.3 |
|
|
| c. V skladu z notranjim pravom, ali se lahko merilo "utemeljen strah pred preganjanjem", "utrpljena škoda" iz Konvencije beguncev tolmaÄi/uporabi za primere nasilja na podlagi spola? ÄŒe je odgovor pritrdilen, prosimo, pojasnite. |
| Odgovor: Zakon o mednarodni zašÄiti (ZMZ)1 v 26. Älenu opisuje lastnosti dejanj preganjanja, ki so lahko podlaga za priznanje zašÄite, pri Äemer krog naštetih lastnosti ni zaprt, torej je eksemplifikativen.5 |
 |
| c. V skladu z notranjim pravom, ali se lahko merilo "utemeljen strah pred preganjanjem", "utrpljena škoda" iz Konvencije beguncev tolmaÄi/uporabi za primere nasilja na podlagi spola? ÄŒe je odgovor pritrdilen, prosimo, pojasnite. |
|
Odgovor: Zakon o mednarodni zašÄiti (ZMZ)1 v 26. Älenu opisuje lastnosti dejanj preganjanja, ki so lahko podlaga za priznanje zašÄite, pri Äemer krog naštetih lastnosti ni zaprt, torej je eksemplifikativen.5 Dejanja preganjanja po tem Älenu in v skladu s 1A. Älenom Ženevske konvencije so predvsem: - dejanja fiziÄnega ali psihiÄnega nasilja, vkljuÄno z dejanji spolnega nasilja; - pravni, upravni, policijski ali sodni ukrepi, ki so sami po sebi diskriminatorni ali izvedeni na diskriminatoren naÄin; - pregon ali kazen, ki je nesorazmerna ali diskriminatorna; - nedostopnost sodnega varstva, ki ima za posledico nesorazmerno ali diskriminatorno kazen; - pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, Äe bi služenje vojaškega roka vkljuÄevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izkljuÄitev iz prvega odstavka 5. Älena tega zakona; - dejanja, ki so povezana s spolom ali usmerjena na otroke.4 |
|
|
| d. Ali se postopki sprejema prosilk/prosilcev za azil razlikujejo na osnovi spola? Na primer, ali obstajajo kazalniki, ki prepoznajo nasilje nad ženskami v zgodnji fazi; ali so moški in ženske loÄeni ali se lahko prostori zaklenejo, itd.? Ali postopek sprejemanja za azil upošteva vidik spola? Ali obstajajo podporne storitve, kot so psihosocialni ali svetovalni centri, zdravstvena oskrba, itd.? Ali so sprejete smernice in ukrepi z vidika spola za ravnanje s prosilkami/prosilci za azil? |
|
Odgovor: Obravnava žensk v postopku priznanja mednarodne zašÄite poteka tako, da se upošteva položaj in okolišÄine, v katerih se le-te nahaja. Sprejem prošnje lahko na željo prosilke vodi oseba ženskega spola, prav tako je tudi s prisotnostjo tolmaÄa. Na željo prosilke je pri postopku navzoÄ tolmaÄ Å¾enskega spola. Samske ženske so nastanjene na poseben oddelek, ki je loÄen od drugih oddelkov. V primeru, da je ženska žrtev posilstva, muÄenja ali drugih oblik psihiÄnega, fiziÄnega in spolnega nasilja jim je nudena posebna nega, skrb in obravnava.5 Podlaga za to prakso je dogovor "Standardni operativni postopki za prepreÄevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola", ki je bil sklenjen med državo in nevladnimi organizacijami v letu 2008. Praksa je bila prvotno namenjena primerom spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola, vendar se sestanek dejansko skliÄe v vseh primerih, ko je potrebna obravnava ranljivih oseb s posebnimi potrebami, vkljuÄno z žrtvami trgovine z ljudmi.6 |
| d. Ali se postopki sprejema prosilk/prosilcev za azil razlikujejo na osnovi spola? Na primer, ali obstajajo kazalniki, ki prepoznajo nasilje nad ženskami v zgodnji fazi; ali so moški in ženske loÄeni ali se lahko prostori zaklenejo, itd.? Ali postopek sprejemanja za azil upošteva vidik spola? Ali obstajajo podporne storitve, kot so psihosocialni ali svetovalni centri, zdravstvena oskrba, itd.? Ali so sprejete smernice in ukrepi z vidika spola za ravnanje s prosilkami/prosilci za azil? |
|
Odgovor: Obravnava žensk v postopku priznanja mednarodne zašÄite poteka tako, da se upošteva položaj in okolišÄine, v katerih se le-te nahaja. Sprejem prošnje lahko na željo prosilke vodi oseba ženskega spola, prav tako je tudi s prisotnostjo tolmaÄa. Na željo prosilke je pri postopku navzoÄ tolmaÄ Å¾enskega spola. Samske ženske so nastanjene na poseben oddelek, ki je loÄen od drugih oddelkov. V primeru, da je ženska žrtev posilstva, muÄenja ali drugih oblik psihiÄnega, fiziÄnega in spolnega nasilja jim je nudena posebna nega, skrb in obravnava.5 Podlaga za to prakso je dogovor "Standardni operativni postopki za prepreÄevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola", ki je bil sklenjen med državo in nevladnimi organizacijami v letu 2008. Praksa je bila prvotno namenjena primerom spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola, vendar se sestanek dejansko skliÄe v vseh primerih, ko je potrebna obravnava ranljivih oseb s posebnimi potrebami, vkljuÄno z žrtvami trgovine z ljudmi.6 |
|
|
|
[1] Zakon o mednarodni zašÄiti (ZMZ), Ur. l. RS, št. 111/11 – uradno preÄišÄeno besedilo, 98/11 – odl. US, 83/12, 111/13, 114/13 – odl. US in 82/15 – odl. US [2] ŠifkoviÄ Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [3] Odgovor na zaprosilo za podatke Društva SOS telefon Urada za migracije pri Direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo na Ministrstvo za notranje zadeve RS, PotoÄnik, N., z dne 26. 10. 2015. [4] Bervar Sternad, K. (2016) Odgovori na vprašanja glede Istanbulske konvencije. Interno gradivo. [5] Odgovor na zaprosilo za podatke Društva SOS telefon Urada za migracije pri Direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo na Ministrstvo za notranje zadeve RS, PotoÄnik, N., z dne 26. 10. 2015. [6] Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC ob sodelovanju Nacionalne kontaktne toÄke Evropske migracijske mreže v Republiki Sloveniji in Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije (2013) Identifikacija žrtev trgovine z ljudmi v postopkih mednarodne zašÄite in postopkih prisilnega vraÄanja - Nacionalni prispevek Slovenije. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
