|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 60. člen - Prošnje za azil zaradi spola |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se nasilje nad ženskami zaradi spola lahko prizna kot oblika pregona v pomenu drugega odstavka točke A 1. člena Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in kot oblika resne škode, ki omogoča dopolnilno/pomožno zaščito. 2. Pogodbenice zagotovijo, da se vsaka okoliščina navedene konvencije razlaga z vidika spola in da kadar bi do pregona prišlo zaradi ene ali več teh okoliščin, prosilcu prizna status begunca v skladu z ustreznimi veljavnimi instrumenti. 3. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da se za prosilce za azil oblikujejo sprejemni postopki, podporne storitve, smernice in azilni postopki, vključno z določitvijo statusa begunca in prošnjo za mednarodno zaščito, ki upoštevajo vidik spola. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 60. člena Prošnje za azil zaradi spola | ||
| Primerjava med državami 60. člena Prošnje za azil zaradi spola | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali je država ratificirala Konvencijo iz leta 1951 o statusu beguncev in dodaten protokolu iz leta 1967? |
|
Odgovor: 2. odstavek 26. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ)1 določa dejanja preganjanja v skladu s 1A. členom Ženevske konvencije, vendar ne vključuje nasilja nad ženskami zaradi spola. Dopolnitev Zakona o mednarodni zaščiti bi bila potrebna tudi zaradi zagotovitve zahteve 2. odstavka: Pogodbenice zagotovijo, da se vsaka okoliščina navedene Konvencije razlaga z vidika spola in da kadar bi do pregona prišlo zaradi ene ali več teh okoliščin, prosilcu prizna status begunca v skladu z ustreznimi veljavnimi instrumenti2. V šestem odstavku 27. člena Zakona o mednarodni zaščiti se doda nov tretji stavek, ki se glasi: Pri določitvi pripadnosti posebni družbeni skupini ali opredelitvi značilnosti takšne skupine, je treba upoštevati vidike, povezane s spolom, vključno s spolno identiteto. Tudi sprejemne postopke, podporne storitve, smernice in azilne postopke, vključno z določitvijo statusa begunca in prošnjo za mednarodno zaščito, bi bilo potrebno oblikovati tako, da se upošteva vidik spola2. |
| a. Ali je država ratificirala Konvencijo iz leta 1951 o statusu beguncev in dodaten protokolu iz leta 1967? |
|
Odgovor: 2. odstavek 26. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ)1 določa dejanja preganjanja v skladu s 1A. členom Ženevske konvencije, vendar ne vključuje nasilja nad ženskami zaradi spola. Dopolnitev Zakona o mednarodni zaščiti bi bila potrebna tudi zaradi zagotovitve zahteve 2. odstavka: Pogodbenice zagotovijo, da se vsaka okoliščina navedene Konvencije razlaga z vidika spola in da kadar bi do pregona prišlo zaradi ene ali več teh okoliščin, prosilcu prizna status begunca v skladu z ustreznimi veljavnimi instrumenti2. V šestem odstavku 27. člena Zakona o mednarodni zaščiti se doda nov tretji stavek, ki se glasi: Pri določitvi pripadnosti posebni družbeni skupini ali opredelitvi značilnosti takšne skupine, je treba upoštevati vidike, povezane s spolom, vključno s spolno identiteto. Tudi sprejemne postopke, podporne storitve, smernice in azilne postopke, vključno z določitvijo statusa begunca in prošnjo za mednarodno zaščito, bi bilo potrebno oblikovati tako, da se upošteva vidik spola2. |
 |
| b. Ali je kakšna oblika nasilja nad ženskami kot je opredeljena v Konvenciji priznana kot podlaga za pridobitev statusa begunke/begunca? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Na Uradu za migracije3 pravijo, da se v Sloveniji glede prošnje za azil upošteva, ali so ženske žrtve nasilja v družini ali žrtve trgovine z ljudmi in prostitucija. Za priznane statuse oziroma ugodene prošnje ne vodijo podatka o razlogu, zaradi katerega je bilo prošnji ugodeno, zato lahko navedejo zgolj podatek o vloženih prošnjah oseb ženskega spola (vključeni tudi otroci) in njihovih ugodenih prošnjah, ne glede na razlog. Na nacionalni ravni obstajajo Standardni operativni postopki, katerih namen je omogočiti skupno delovanje vseh akterjev pri preprečevanju spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola in ukrepanja v takih primerih (Standardnih operativnih postopkov za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola). Standardne operativne postopke so v letu 2008 podpisali predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje, Regionalnega predstavništva UNHCR v Budimpešti, Društva Ključ - Centra za boj proti trgovini z ljudmi, Društva za nenasilno komunikacijo, Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, Pravno-informacijskega centra ter Slovenske filantropije. Za preprečevanje spolnega nasilja in nasilja po spolu je bila na podlagi Standardnih operativnih postopkov ustanovljena delovna skupina. V primerih spolnega nasilja in nasilja po spolu je v okviru Standardnih operativnih postopkov osebi nudena celostna obravnava, ki vsebuje tudi mehanizme za njeno zaščito, kot npr: nudenje posebne psihološke ali psihiatrične pomoči, lahko je oseba premeščena iz azilnega doma v varni prostor.3 |
| b. Ali je kakšna oblika nasilja nad ženskami kot je opredeljena v Konvenciji priznana kot podlaga za pridobitev statusa begunke/begunca? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Na Uradu za migracije3 pravijo, da se v Sloveniji glede prošnje za azil upošteva, ali so ženske žrtve nasilja v družini ali žrtve trgovine z ljudmi in prostitucija. Za priznane statuse oziroma ugodene prošnje ne vodijo podatka o razlogu, zaradi katerega je bilo prošnji ugodeno, zato lahko navedejo zgolj podatek o vloženih prošnjah oseb ženskega spola (vključeni tudi otroci) in njihovih ugodenih prošnjah, ne glede na razlog. Na nacionalni ravni obstajajo Standardni operativni postopki, katerih namen je omogočiti skupno delovanje vseh akterjev pri preprečevanju spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola in ukrepanja v takih primerih (Standardnih operativnih postopkov za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola). Standardne operativne postopke so v letu 2008 podpisali predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje, Regionalnega predstavništva UNHCR v Budimpešti, Društva Ključ - Centra za boj proti trgovini z ljudmi, Društva za nenasilno komunikacijo, Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, Pravno-informacijskega centra ter Slovenske filantropije. Za preprečevanje spolnega nasilja in nasilja po spolu je bila na podlagi Standardnih operativnih postopkov ustanovljena delovna skupina. V primerih spolnega nasilja in nasilja po spolu je v okviru Standardnih operativnih postopkov osebi nudena celostna obravnava, ki vsebuje tudi mehanizme za njeno zaščito, kot npr: nudenje posebne psihološke ali psihiatrične pomoči, lahko je oseba premeščena iz azilnega doma v varni prostor.3 |
|
|
| c. V skladu z notranjim pravom, ali se lahko merilo "utemeljen strah pred preganjanjem", "utrpljena škoda" iz Konvencije beguncev tolmači/uporabi za primere nasilja na podlagi spola? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, pojasnite. |
| Odgovor: Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ)1 v 26. členu opisuje lastnosti dejanj preganjanja, ki so lahko podlaga za priznanje zaščite, pri čemer krog naštetih lastnosti ni zaprt, torej je eksemplifikativen.5 |
 |
| c. V skladu z notranjim pravom, ali se lahko merilo "utemeljen strah pred preganjanjem", "utrpljena škoda" iz Konvencije beguncev tolmači/uporabi za primere nasilja na podlagi spola? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, pojasnite. |
|
Odgovor: Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ)1 v 26. členu opisuje lastnosti dejanj preganjanja, ki so lahko podlaga za priznanje zaščite, pri čemer krog naštetih lastnosti ni zaprt, torej je eksemplifikativen.5 Dejanja preganjanja po tem členu in v skladu s 1A. členom Ženevske konvencije so predvsem: - dejanja fizičnega ali psihičnega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja; - pravni, upravni, policijski ali sodni ukrepi, ki so sami po sebi diskriminatorni ali izvedeni na diskriminatoren način; - pregon ali kazen, ki je nesorazmerna ali diskriminatorna; - nedostopnost sodnega varstva, ki ima za posledico nesorazmerno ali diskriminatorno kazen; - pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena tega zakona; - dejanja, ki so povezana s spolom ali usmerjena na otroke.4 |
|
|
| d. Ali se postopki sprejema prosilk/prosilcev za azil razlikujejo na osnovi spola? Na primer, ali obstajajo kazalniki, ki prepoznajo nasilje nad ženskami v zgodnji fazi; ali so moški in ženske ločeni ali se lahko prostori zaklenejo, itd.? Ali postopek sprejemanja za azil upošteva vidik spola? Ali obstajajo podporne storitve, kot so psihosocialni ali svetovalni centri, zdravstvena oskrba, itd.? Ali so sprejete smernice in ukrepi z vidika spola za ravnanje s prosilkami/prosilci za azil? |
|
Odgovor: Obravnava žensk v postopku priznanja mednarodne zaščite poteka tako, da se upošteva položaj in okoliščine, v katerih se le-te nahaja. Sprejem prošnje lahko na željo prosilke vodi oseba ženskega spola, prav tako je tudi s prisotnostjo tolmača. Na željo prosilke je pri postopku navzoč tolmač ženskega spola. Samske ženske so nastanjene na poseben oddelek, ki je ločen od drugih oddelkov. V primeru, da je ženska žrtev posilstva, mučenja ali drugih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja jim je nudena posebna nega, skrb in obravnava.5 Podlaga za to prakso je dogovor "Standardni operativni postopki za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola", ki je bil sklenjen med državo in nevladnimi organizacijami v letu 2008. Praksa je bila prvotno namenjena primerom spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola, vendar se sestanek dejansko skliče v vseh primerih, ko je potrebna obravnava ranljivih oseb s posebnimi potrebami, vključno z žrtvami trgovine z ljudmi.6 |
| d. Ali se postopki sprejema prosilk/prosilcev za azil razlikujejo na osnovi spola? Na primer, ali obstajajo kazalniki, ki prepoznajo nasilje nad ženskami v zgodnji fazi; ali so moški in ženske ločeni ali se lahko prostori zaklenejo, itd.? Ali postopek sprejemanja za azil upošteva vidik spola? Ali obstajajo podporne storitve, kot so psihosocialni ali svetovalni centri, zdravstvena oskrba, itd.? Ali so sprejete smernice in ukrepi z vidika spola za ravnanje s prosilkami/prosilci za azil? |
|
Odgovor: Obravnava žensk v postopku priznanja mednarodne zaščite poteka tako, da se upošteva položaj in okoliščine, v katerih se le-te nahaja. Sprejem prošnje lahko na željo prosilke vodi oseba ženskega spola, prav tako je tudi s prisotnostjo tolmača. Na željo prosilke je pri postopku navzoč tolmač ženskega spola. Samske ženske so nastanjene na poseben oddelek, ki je ločen od drugih oddelkov. V primeru, da je ženska žrtev posilstva, mučenja ali drugih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja jim je nudena posebna nega, skrb in obravnava.5 Podlaga za to prakso je dogovor "Standardni operativni postopki za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola", ki je bil sklenjen med državo in nevladnimi organizacijami v letu 2008. Praksa je bila prvotno namenjena primerom spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola, vendar se sestanek dejansko skliče v vseh primerih, ko je potrebna obravnava ranljivih oseb s posebnimi potrebami, vključno z žrtvami trgovine z ljudmi.6 |
|
|
|
[1] Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ), Ur. l. RS, št. 111/11 – uradno prečiščeno besedilo, 98/11 – odl. US, 83/12, 111/13, 114/13 – odl. US in 82/15 – odl. US [2] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [3] Odgovor na zaprosilo za podatke Društva SOS telefon Urada za migracije pri Direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo na Ministrstvo za notranje zadeve RS, Potočnik, N., z dne 26. 10. 2015. [4] Bervar Sternad, K. (2016) Odgovori na vprašanja glede Istanbulske konvencije. Interno gradivo. [5] Odgovor na zaprosilo za podatke Društva SOS telefon Urada za migracije pri Direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo na Ministrstvo za notranje zadeve RS, Potočnik, N., z dne 26. 10. 2015. [6] Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC ob sodelovanju Nacionalne kontaktne točke Evropske migracijske mreže v Republiki Sloveniji in Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije (2013) Identifikacija žrtev trgovine z ljudmi v postopkih mednarodne zaščite in postopkih prisilnega vračanja - Nacionalni prispevek Slovenije. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
