|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 59. člen - Prebivališče |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da žrtve, katerih prebivališče je odvisno od zakončevega ali partnerjevega, kakor ga priznava notranje pravo, ob prenehanju zakonske zveze ali razmerja zaradi posebej težkih razmer na zaprosilo prejmejo samostojno dovoljenje za prebivanje, ne glede na trajanje zakonske zveze ali razmerja. Pogoje v zvezi z odobritvijo in veljavnostjo samostojnega dovoljenja za prebivanje določa notranje pravo. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da lahko žrtve dosežejo začasno zaustavitev izgona, sproženo zaradi prebivališča, ki je odvisen od zakončevega ali partnerjevega, kakor ga priznava notranje pravo, kar jim omogoča, da zaprosijo za samostojno dovoljenje za prebivanje. 3. Pogodbenice izdajo obnovljivo dovoljenje za prebivanje žrtvam v enem od naslednjih dveh primerov ali v obeh: a. kadar pristojni organ meni, da je njihovo bivanje nujno zaradi osebnega položaja; b. kadar pristojni organ meni, da je njihovo bivanje nujno zaradi njihovega sodelovanja s pristojnimi organi pri preiskavi ali v kazenskih postopkih. 4. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da lahko žrtve prisilnih porok, ki so privedene v drugo državo zaradi sklenitve zakonske zveze in ki so zaradi tega izgubile prebivališče v državi, kjer običajno prebivajo, to prebivališče ponovno pridobijo. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 59. člena Prebivališče | ||
| Primerjava med državami 59. člena Prebivališče | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali lahko žrtev nasilja poišče in dobi dovoljenje za neodvisno in samostojno prebivanje v primerih, ko je njen status odvisen od partnerjevega ali moževega statusa, kot je določeno v 1. odstavku 59. člena - primeri posebno težkih okoliščin, ne glede na trajanje zakonske ali izven zakonske zveze? |
| Odgovor: Problematika dela s tujkami je v brezizhodnosti njihovega položaja, še posebno, če nimajo urejenega dovoljenja za stalno bivanje. Sredstev za preživljanje v primerih, ko imajo dovoljenje le za začasno bivanje, nimajo, v svojo državo pogosto ne morejo zaradi skupnih otrok, tudi če bi se želele vrniti (družinske zadeve na sodišču se niso urejene), očetje so praviloma slovenski državljani in zahtevajo skrbništvo ali vsaj redne stike z otroki. Delo kot tujke težko dobijo, pogosto ne znajo tudi jezika, prihajajo pa tudi iz oddaljenih držav (Tajska, Filipini, Ukrajina, Dominikanska republika). Pogojev za stalno bivanje brez zagotovitve stalnega vira preživljanja (pred odhodom od doma je bil to mož/ partner) nikakor ne morejo izpolniti, če se želijo ločiti od nasilneža. Tako so te tujke v začaranem krogu, povsem materialno odvisne od nasilnega moža1. |
 |
| a. Ali lahko žrtev nasilja poišče in dobi dovoljenje za neodvisno in samostojno prebivanje v primerih, ko je njen status odvisen od partnerjevega ali moževega statusa, kot je določeno v 1. odstavku 59. člena - primeri posebno težkih okoliščin, ne glede na trajanje zakonske ali izven zakonske zveze? |
|
Odgovor: Problematika dela s tujkami je v brezizhodnosti njihovega položaja, še posebno, če nimajo urejenega dovoljenja za stalno bivanje. Sredstev za preživljanje v primerih, ko imajo dovoljenje le za začasno bivanje, nimajo, v svojo državo pogosto ne morejo zaradi skupnih otrok, tudi če bi se želele vrniti (družinske zadeve na sodišču se niso urejene), očetje so praviloma slovenski državljani in zahtevajo skrbništvo ali vsaj redne stike z otroki. Delo kot tujke težko dobijo, pogosto ne znajo tudi jezika, prihajajo pa tudi iz oddaljenih držav (Tajska, Filipini, Ukrajina, Dominikanska republika). Pogojev za stalno bivanje brez zagotovitve stalnega vira preživljanja (pred odhodom od doma je bil to mož/ partner) nikakor ne morejo izpolniti, če se želijo ločiti od nasilneža. Tako so te tujke v začaranem krogu, povsem materialno odvisne od nasilnega moža1. V Zakonu o tujcih (Ztuj-2)2 je v IV. poglavju Prebivanje tujcev od 31. člena naprej določeno o dovoljenih za prebivanje. 31. člen (dovoljenje za prebivanje) (1) Dovoljenje za prebivanje pomeni dovoljenje za vstop v Republiko Slovenijo in prebivanje za določen čas in za določen namen ali prebivanje za nedoločen čas. (2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na dovoljenje za prebivanje, se uporabljajo tudi za enotno dovoljenje za prebivanje in delo, razen če zakon ne določa drugače. (3) Dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji ni potrebno za tiste tujce in v tistih primerih, za katere je tako določeno z zakonom ali mednarodno pogodbo. 32. člen (vrsta dovoljenj za prebivanje) (1) Dovoljenje za prebivanje se izda kot: 1. dovoljenje za začasno prebivanje, ali 2. dovoljenje za stalno prebivanje. (2) Dovoljenje za začasno prebivanje se izda za določen namen in za določen čas. (3) Dovoljenje za začasno prebivanje, brez vezave na določen namen, se kot nevezano dovoljenje za začasno prebivanje, lahko izda določenim tujcem v primerih, ko ta zakon tako določa. (4) Dovoljenje za stalno prebivanje se izda brez omejitev glede trajanja in namena bivanja v Republiki Sloveniji. Tujec, ki je ob izpolnjevanju pogoja petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje po tem zakonu ali na podlagi 53. in 53.a člena tega zakona, pridobil dovoljenje za stalno prebivanje, ima status rezidenta za daljši čas, kar se na dovoljenju tudi označi. (5) Dovoljenje za stalno prebivanje, izdano imetniku modre karte EU, vsebuje oznako, da gre za nekdanjega imetnika modre karte EU. 33. člen (pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje) (1) Dovoljenje za prebivanje se izda na prošnjo tujca, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji. Prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje tujca v Republiki Sloveniji lahko v primerih, ki so določeni s tem zakonom, vloži tudi druga fizična ali pravna oseba. (2) V prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje mora biti naveden namen prebivanja v Republiki Sloveniji ali razlog iz drugega odstavka 35. člena tega zakona, zaradi katerega se tujcu lahko izda dovoljenje za prebivanje. (3) Tujec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji, mora imeti veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, ustrezno zdravstveno zavarovanje in zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi oziroma mu mora biti preživljanje kako drugače zagotovljeno, mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji. Za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje mora tujec imeti veljavno potno listino, ne glede na njeno časovno veljavnost. Za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje lahko tujec izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s sredstvi, ki si jih zagotavlja sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja, z dohodki iz kapitala in iz drugih virov ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, s štipendijo, s prejemki, do katerih je upravičen na podlagi zakona, ki ureja družinske prejemke in s prejemki, do katerih je upravičen na podlagi zakona, ki ureja uveljavljanje pravic do javnih sredstev ter s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali v tujini. Za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje lahko tujec izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s sredstvi, ki si jih zagotavlja sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja, z dohodki iz kapitala in iz drugih virov ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, s štipendijo ali s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali v tujini. (4) Tujec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji, mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi pogoje, ki se s tem zakonom določeni za izdajo posamezne vrste dovoljenja za prebivanje. (5) Vlagatelj mora prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje priložiti veljavno potno listino iz tretjega odstavka tega člena oziroma overjeno kopijo takšne listine ter druga dokazila in listine o izpolnjevanju pogojev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena. Če je po tem zakonu pogoj za izdajo dovoljenja za prebivanje veljavno delovno dovoljenje, se lahko prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje vloži sočasno s prošnjo za izdajo delovnega dovoljenja. (6) Dovoljenje za prebivanje, razen prvega dovoljenja za začasno prebivanje, se lahko izda tudi tujcu, ki nima in si ne more priskrbeti potne listine svoje matične države, če njegova istovetnost ni sporna. (7) Dovoljenje za prebivanje se vroči osebno tujcu, za katerega se izda, oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku. (8) Z zakonom ali mednarodno pogodbo se lahko določi, da imajo določeni tujci ob pogojih, določenih z zakonom ali mednarodno pogodbo, pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji. V 35. členu Zakona o tujcih (ZTuj-2) je določeno o izdaji dovoljenj za začasno prebivanje: 35. člen (izdaja dovoljenja za začasno prebivanje) (1) Dovoljenje za začasno prebivanje se izda tujcu, ki namerava v Republiki Sloveniji prebivati iz naslednjih namenov: - zaposlitve ali dela; - združitve družine; - študija, izobraževanja, specializacije ali strokovnega izpopolnjevanja ter praktičnega usposabljanja, sodelovanja oziroma udeležbe v programih mednarodnih izmenjav prostovoljcev; - drugih upravičenih in z zakonom, mednarodnimi akti ali mednarodnimi načeli in običaji utemeljenih razlogov ali zaradi interesa Republike Slovenije. (2) Dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji se izda tudi: - tujcem, ki imajo status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici Evropske unije; - tujcem slovenskega rodu do drugega kolena v ravni vrsti; - otrokom tujcev, rojenih v Republiki Sloveniji; - žrtvam trgovine z ljudmi; - žrtvam nezakonitega zaposlovanja; - tujcem, ki jim je bilo v Republiki Sloveniji dovoljeno zadrževanje. (3) Dovoljenje za začasno prebivanje se izda za čas, ki je potreben za izpolnitev namena bivanja, vendar najdlje za eno leto, če zakon ne določa drugače. (4) Tujec, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje, lahko prebiva v Republiki Sloveniji do poteka roka veljavnosti izdanega dovoljenja. (5) Tujec, ki mu je bilo izdano dovoljenje za začasno prebivanje za določen namen, lahko prebiva v Republiki Sloveniji samo v skladu z namenom, zaradi katerega mu je bilo izdano dovoljenje, razen če ta zakon določa drugače. (6) Tujec lahko začne uresničevati pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi izdanega dovoljenja za začasno prebivanje z dnem vročitve dovoljenja za začasno prebivanje. Glede na to, da uporabnice običajno želijo razvezo zakonske zveze, jim tako za podaljšanje ostaneta samo zaposlitev in študij, kar pa največkrat ni možno. Delo kot tujke težko dobijo, pogosto ne znajo tudi jezika, prihajajo pa tudi iz oddaljenih držav (Tajska, Filipini, Ukrajina, Dominikanska republika)1. Pogojev za stalno bivanje brez zagotovitve stalnega vira preživljanja (pred odhodom od doma je bil to mož/ partner) nikakor ne morejo izpolniti, če se želijo ločiti od povzročitelja nasilja. Tako so te tujke v začaranem krogu, povsem materialno odvisne od nasilnega partnerja oz. moža1. |
 |
| b. Ali obstajajo jamstva, ki preprečujejo, da žrtve nasilja nad ženskami ne bodo utrpele izgona v primerih, ko je bil nasilnemu partnerju zavrnjen status ali je bil izgnan? Če je odgovor pritrdilen, navedite kriterije, ki jih mora žrtev izpolnjevati, da dobi stalno prebivališče ali humanitarni status? |
|
Odgovor: Trenutna zakonodaja ne ureja izrecne prepovedi izgona žrtev, katerih status je vezan na status povzročitelja.3 Pogojev za stalno bivanje brez zagotovitve stalnega vira preživljanja (pred odhodom od doma je bil to mož/ partner) žrtve nasilja nikakor ne morejo izpolniti, če se želijo ločiti od povzročitelja nasilja. Tako so te tujke v začaranem krogu, povsem materialno odvisne od nasilnega partnerja oz. moža. |
|
| b. Ali obstajajo jamstva, ki preprečujejo, da žrtve nasilja nad ženskami ne bodo utrpele izgona v primerih, ko je bil nasilnemu partnerju zavrnjen status ali je bil izgnan? Če je odgovor pritrdilen, navedite kriterije, ki jih mora žrtev izpolnjevati, da dobi stalno prebivališče ali humanitarni status? |
|
Odgovor: Trenutna zakonodaja ne ureja izrecne prepovedi izgona žrtev, katerih status je vezan na status povzročitelja.3 Pogojev za stalno bivanje brez zagotovitve stalnega vira preživljanja (pred odhodom od doma je bil to mož/ partner) žrtve nasilja nikakor ne morejo izpolniti, če se želijo ločiti od povzročitelja nasilja. Tako so te tujke v začaranem krogu, povsem materialno odvisne od nasilnega partnerja oz. moža. V Zakonu o tujcih (ZTuj-2)2 je pogoj za pridobitev stalnega prebivališča opredeljen v 52. členu: 52. člen (dovoljenje za stalno prebivanje) (1) Dovoljenje za stalno prebivanje se lahko izda tujcu, ki pet let neprekinjeno zakonito prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o vloženi prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje, ki tujcu v času odločanja o njegovi prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji in ki izpolnjuje druge pogoje za izdajo dovoljenja, določene s tem zakonom, in če ni razlogov za zavrnitev izdaje dovoljenja iz 55. člena tega zakona. Pogoj petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o vloženi prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje, ki tujcu v času odločanja o njegovi prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji, je izpolnjen tudi, če je bil tujec v tem obdobju odsoten iz Republike Slovenije in ni imel izdanega dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, če so bile odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev. Čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji na podlagi vizuma za dolgoročno bivanje se všteje v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, če tujec pred potekom vizuma zaprosi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje in mu je bilo dovoljenje za začasno prebivanje izdano na podlagi 30. člena tega zakona. Čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija in poklicnega usposabljanja se v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje šteje polovično. Čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi sezonskega dela, kot napoteni delavec ali kot dnevni delovni migrant in čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji kot osebe z začasno zaščito se ne všteje v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Čas, ki ga je tujec prebil na prestajanju kazni, se ne šteje v čas, potreben za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. V času odločanja o prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje mora tujec v Republiki Sloveniji prebivati na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. (2) Imetnik modre karte EU izpolnjuje pogoj petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje iz prejšnjega odstavka tudi, če je na območju Evropske unije kot imetnik modre karte EU prebival neprekinjeno zakonito pet let, od tega v Republiki Sloveniji neprekinjeno zadnji dve leti pred vložitvijo prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Odsotnosti iz ozemlja držav članic Evropske unije ne prekinejo obdobja petletnega zakonitega prebivanja, če so krajše od dvanajstih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo osemnajst mesecev v petletnem obdobju. (3) Tujcu, katerega prebivanje v Republiki Sloveniji je v interesu Republike Slovenije, o čemer organ, pristojen za izdajo dovoljenja, odloči na podlagi mnenja pristojnega ministrstva oziroma drugega državnega organa, ali tujcu, ki je slovenskega rodu, se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje tudi pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena. Družinskim članom tujca, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje ali status begunca, se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje po dveh letih neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje. Pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena se dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda tudi tujcu, kateremu je dovoljenje za stalno prebivanje prenehalo na podlagi šeste, sedme ali osme alinee tretjega odstavka 57. člena tega zakona, pod pogojem, da je v primeru prenehanja dovoljenja za stalno prebivanje iz osme alinee tretjega odstavka 57. člena tega zakona tujcu status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici Evropske unije prenehal. (4) Dovoljenje za stalno prebivanje se ne izda tujcu, ki je bil v zadnjih treh letih obsojen na zaporne kazni, katerih skupna dolžina presega eno leto. Čas, ki ga je tujec prebil na prestajanju kazni, se ne šteje v čas, potreben za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. (5) Dovoljenje za stalno prebivanje se ne izda tujcu, ki v Republiki Sloveniji zakonito prebiva pet let neprekinjeno na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija ali poklicnega usposabljanja, in tujcu, ki v času odločanja o prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija, poklicnega usposabljanja, sezonskega dela, kot napoteni delavec ali kot dnevni delovni migrant. (6) Tujec, kateremu je bilo dovoljenje za stalno prebivanje izdano ob izpolnjevanju pogoja petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja na podlagi prvega odstavka tega člena, ima status rezidenta za daljši čas, kar se na dovoljenju tudi označi. |
|
|
| c. Kakšni so pogoji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje? Ali se ujemajo s tistimi, opredeljenimi v 3. odstavku 59. člena Konvencije? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| c. Kakšni so pogoji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje? Ali se ujemajo s tistimi, opredeljenimi v 3. odstavku 59. člena Konvencije? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
| d. Kakšen je status žrtve prisilne poroke, ki je privedena v drugo državo, da bi se poročila? Ali lahko ponovno pridobi status v državi, če tam stalno prebiva? |
| Odgovor: Podatke bomo vstavili naknadno. |
| d. Kakšen je status žrtve prisilne poroke, ki je privedena v drugo državo, da bi se poročila? Ali lahko ponovno pridobi status v državi, če tam stalno prebiva? |
| Odgovor: Podatke bomo vstavili naknadno. |
|
|
| e. Ali je vaša država izrekla pridržek v zvezi s tem členom? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite podrobnosti. |
| Odgovor: Država Slovenije je glede tega člena vzela pridržek. Predlogu Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima4 je zapisano, da Zakon o tujcih (ZTuj-2)5 teh možnosti ne omogoča, zato je izražen pridržek k 59. členu. Obran6 pravi, da je namen Konvencije ravno v sprejemanju ustreznih ukrepov, ni treba, da ukrepi v trenutku ratifikacije že obstajajo. To pomeni, da je pridržek nepotreben in se je z njim država izognila razpravi o ustreznih ukrepih, kar je narobe in v nasprotju tako s Konvencijo kot s samim institutom pridržkov. |
| e. Ali je vaša država izrekla pridržek v zvezi s tem členom? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite podrobnosti. |
| Odgovor: Država Slovenije je glede tega člena vzela pridržek. Predlogu Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima4 je zapisano, da Zakon o tujcih (ZTuj-2)5 teh možnosti ne omogoča, zato je izražen pridržek k 59. členu. Obran6 pravi, da je namen Konvencije ravno v sprejemanju ustreznih ukrepov, ni treba, da ukrepi v trenutku ratifikacije že obstajajo. To pomeni, da je pridržek nepotreben in se je z njim država izognila razpravi o ustreznih ukrepih, kar je narobe in v nasprotju tako s Konvencijo kot s samim institutom pridržkov. |
|
|
|
[1] Vprašalnik za Sekcijo za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, ki deluje pri Socialni zbornici Slovenije pri Socialni zbornici izpolnjen s strani Društva SOS telefon (2015). Ljubljana: Društvo SOS telefon. [2] Zakon o tujcih (ZTuj-2), Ur. l. RS, št. 45/14 – uradno prečiščeno besedilo, 90/14, 19/15 in 47/15 – ZZSDT. [3] Bervar Sternad, K. (2016) Odgovori na vprašanja glede Istanbulske konvencije. Interno gradivo. [4] Erjavec, K., Minister za zunanje zadeve (2014) Predlog Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, št.: IPP-5612-70/2014, 19. 12. 2014. Dostopno na: http://vrs-3.vlada.si/imis/imisnet.nsf/0/5E6D472FCCDD95D4C1257F08004093E6/$FILE/t9613055.PDF?OpenElement, 25. 11. 2015. [5] Zakon o tujcih (ZTuj-2), Ur. l. RS, št. 45/14 – uradno prečiščeno besedilo, 90/14, 19/15 in 47/15 – ZZSDT. [6] Obran, N. (2015) O pridržkih k Istanbulski konvenciji. Interno gradivo. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
