|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2014 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 59. člen - Prebivališče |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da žrtve, katerih prebivališče je odvisno od zakončevega ali partnerjevega, kakor ga priznava notranje pravo, ob prenehanju zakonske zveze ali razmerja zaradi posebej težkih razmer na zaprosilo prejmejo samostojno dovoljenje za prebivanje, ne glede na trajanje zakonske zveze ali razmerja. Pogoje v zvezi z odobritvijo in veljavnostjo samostojnega dovoljenja za prebivanje določa notranje pravo. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da lahko žrtve dosežejo začasno zaustavitev izgona, sproženo zaradi prebivališča, ki je odvisen od zakončevega ali partnerjevega, kakor ga priznava notranje pravo, kar jim omogoča, da zaprosijo za samostojno dovoljenje za prebivanje. 3. Pogodbenice izdajo obnovljivo dovoljenje za prebivanje žrtvam v enem od naslednjih dveh primerov ali v obeh: a. kadar pristojni organ meni, da je njihovo bivanje nujno zaradi osebnega položaja; b. kadar pristojni organ meni, da je njihovo bivanje nujno zaradi njihovega sodelovanja s pristojnimi organi pri preiskavi ali v kazenskih postopkih. 4. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da lahko žrtve prisilnih porok, ki so privedene v drugo državo zaradi sklenitve zakonske zveze in ki so zaradi tega izgubile prebivališče v državi, kjer običajno prebivajo, to prebivališče ponovno pridobijo. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 59. člena Prebivališče | ||
| Primerjava med državami 59. člena Prebivališče | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali lahko žrtev nasilja poišče in dobi dovoljenje za neodvisno in samostojno prebivanje v primerih, ko je njen status odvisen od partnerjevega ali moževega statusa, kot je določeno v 1. odstavku 59. člena - primeri posebno težkih okoliščin, ne glede na trajanje zakonske ali izven zakonske zveze? |
| Odgovor: Problematika dela s tujkami je v brezizhodnosti njihovega položaja, še posebno, če nimajo urejenega dovoljenja za stalno bivanje. Sredstev za preživljanje v primerih, ko imajo dovoljenje le za začasno bivanje, nimajo, v svojo državo pogosto ne morejo zaradi skupnih otrok, tudi če bi se želele vrniti (družinske zadeve na sodišču se niso urejene), očetje so praviloma slovenski državljani in zahtevajo skrbništvo ali vsaj redne stike z otroki. Delo kot tujke težko dobijo, pogosto ne znajo tudi jezika, prihajajo pa tudi iz oddaljenih držav (Tajska, Filipini, Ukrajina, Dominikanska republika). Pogojev za stalno bivanje brez zagotovitve stalnega vira preživljanja (pred odhodom od doma je bil to mož/ partner) nikakor ne morejo izpolniti, če se želijo ločiti od nasilneža. Tako so te tujke v začaranem krogu, povsem materialno odvisne od nasilnega moža1. |
 |
| a. Ali lahko žrtev nasilja poišče in dobi dovoljenje za neodvisno in samostojno prebivanje v primerih, ko je njen status odvisen od partnerjevega ali moževega statusa, kot je določeno v 1. odstavku 59. člena - primeri posebno težkih okoliščin, ne glede na trajanje zakonske ali izven zakonske zveze? |
|
Odgovor: Problematika dela s tujkami je v brezizhodnosti njihovega položaja, še posebno, če nimajo urejenega dovoljenja za stalno bivanje. Sredstev za preživljanje v primerih, ko imajo dovoljenje le za začasno bivanje, nimajo, v svojo državo pogosto ne morejo zaradi skupnih otrok, tudi če bi se želele vrniti (družinske zadeve na sodišču se niso urejene), očetje so praviloma slovenski državljani in zahtevajo skrbništvo ali vsaj redne stike z otroki. Delo kot tujke težko dobijo, pogosto ne znajo tudi jezika, prihajajo pa tudi iz oddaljenih držav (Tajska, Filipini, Ukrajina, Dominikanska republika). Pogojev za stalno bivanje brez zagotovitve stalnega vira preživljanja (pred odhodom od doma je bil to mož/ partner) nikakor ne morejo izpolniti, če se želijo ločiti od nasilneža. Tako so te tujke v začaranem krogu, povsem materialno odvisne od nasilnega moža1. Tujke z dovoljenjem za začasno bivanje lahko bivanje namreč podaljšajo samo na podlagi: - združitve družine, - zaposlitve ali - študija. Glede na to, da uporabnice običajno želijo razvezo zakonske zveze, jim tako za podaljšanje ostaneta samo zaposlitev in študij, kar pa največkrat ni možno. Delo kot tujke težko dobijo, pogosto ne znajo tudi jezika, prihajajo pa tudi iz oddaljenih držav (Tajska, Filipini, Ukrajina, Dominikanska republika). Pogojev za stalno bivanje brez zagotovitve stalnega vira preživljanja (pred odhodom od doma je bil to mož/ partner) nikakor ne morejo izpolniti, če se želijo ločiti od povzročitelja nasilja. Tako so te tujke v začaranem krogu, povsem materialno odvisne od nasilnega partnerja oz. moža. |
 |
| b. Ali obstajajo jamstva, ki preprečujejo, da žrtve nasilja nad ženskami ne bodo utrpele izgona v primerih, ko je bil nasilnemu partnerju zavrnjen status ali je bil izgnan? Če je odgovor pritrdilen, navedite kriterije, ki jih mora žrtev izpolnjevati, da dobi stalno prebivališče ali humanitarni status? |
| Odgovor: Trenutna zakonodaja ne ureja izrecne prepovedi izgona žrtev, katerih status je vezan na status povzročitelja.2 |
| b. Ali obstajajo jamstva, ki preprečujejo, da žrtve nasilja nad ženskami ne bodo utrpele izgona v primerih, ko je bil nasilnemu partnerju zavrnjen status ali je bil izgnan? Če je odgovor pritrdilen, navedite kriterije, ki jih mora žrtev izpolnjevati, da dobi stalno prebivališče ali humanitarni status? |
| Odgovor: Trenutna zakonodaja ne ureja izrecne prepovedi izgona žrtev, katerih status je vezan na status povzročitelja.2 |
|
|
| c. Kakšni so pogoji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje? Ali se ujemajo s tistimi, opredeljenimi v 3. odstavku 59. člena Konvencije? |
| Odgovor: Podatke bomo vstavili naknadno. |
| c. Kakšni so pogoji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje? Ali se ujemajo s tistimi, opredeljenimi v 3. odstavku 59. člena Konvencije? |
| Odgovor: Podatke bomo vstavili naknadno. |
|
|
| d. Kakšen je status žrtve prisilne poroke, ki je privedena v drugo državo, da bi se poročila? Ali lahko ponovno pridobi status v državi, če tam stalno prebiva? |
| Odgovor: Podatke bomo vstavili naknadno. |
| d. Kakšen je status žrtve prisilne poroke, ki je privedena v drugo državo, da bi se poročila? Ali lahko ponovno pridobi status v državi, če tam stalno prebiva? |
| Odgovor: Podatke bomo vstavili naknadno. |
|
|
| e. Ali je vaša država izrekla pridržek v zvezi s tem členom? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite podrobnosti. |
| Odgovor: Država še ni ratificirala Konvencije. |
| e. Ali je vaša država izrekla pridržek v zvezi s tem členom? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite podrobnosti. |
| Odgovor: Država še ni ratificirala Konvencije. |
|
|
|
[1] Vprašalnik za Sekcijo za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, ki deluje pri Socialni zbornici Slovenije pri Socialni zbornici izpolnjen s strani Društva SOS telefon (2015). [2] Bervar Sternad, K. (2016) Odgovori na vprašanja glede Istanbulske konvencije. Interno gradivo. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
