|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 58. člen - Zastaranje |
| Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se zastaralni rok za sprožitev pravnega postopka v zvezi s kaznivimi ravnanji, določenimi v skladu s 36., 37., 38. in 39. členom te konvencije, podaljša za obdobje, ki je potrebno in je sorazmerno s težo obravnavanega kaznivega ravnanja, da se omogoči učinkovit začetek postopkov po žrtvini polnoletnosti. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 58. člena Zastaranje | ||
| Primerjava med državami 58. člena Zastaranje | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali je mogoče, v skladu z zakonodajo, da otroci, ki so utrpeli kazniva dejanja – opredeljena od 36. do 39. členu Konvencije prijavijo kazniva dejanja in se postopek prične, ko dopolnijo 18 let? Če je odgovor pritrdilen, navedite pravno podlago za tak ukrep, kot tudi potrebne pogoje. |
| Odgovor: Tretji odstavek 90. člena Kazenskega zakonika (KZ-1)1 določa, da pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, začne rok za zastaranje kazenskega pregona teči od polnoletnosti oškodovanca, pravi Šifkovič Vrbica2. |
 |
| a. Ali je mogoče, v skladu z zakonodajo, da otroci, ki so utrpeli kazniva dejanja – opredeljena od 36. do 39. členu Konvencije prijavijo kazniva dejanja in se postopek prične, ko dopolnijo 18 let? Če je odgovor pritrdilen, navedite pravno podlago za tak ukrep, kot tudi potrebne pogoje. |
|
Odgovor: Tretji odstavek 90. člena Kazenskega zakonika (KZ-1)1 določa, da pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, začne rok za zastaranje kazenskega pregona teči od polnoletnosti oškodovanca, pravi Šifkovič Vrbica2. Tretji odstavek 90. člena KZ-1: 90. člen – Zastaranje kazenskega pregona (1) Če ni v tem zakoniku drugače določeno, kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo: 1) petdeset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor tridesetih let, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje; 2) trideset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad deset let; 3) dvajset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad pet let; 4) deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto; 5) šest let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen. (2) Če je za kaznivo dejanje predpisanih več kazni, se zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, začne rok za zastaranje kazenskega pregona teči od polnoletnosti oškodovanca. |
 |
| b. Ali je država k temu členu vzela pridržek in namesto tega ponuja možnost civilne tožbe (na primer prepoved približevanja)? Če je odgovor pritrdilen, ali ukrepi civilnih tožb izpolnjujejo merila učinkovitosti, sorazmernosti in pravičnega obravnavanja? |
| Odgovor: Republika Slovenija je glede tega člena vzela pridržek. V Predlogu Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima3 je zapisano, da slovenska materialna kazenska zakonodaja predvideva glede zastaranja izjemo zgolj pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, pri katerih začne rok za zastaranje kazenskega pregona teči od polnoletnosti oškodovanca (3. odstavek 90. člena Kazenskega zakonika (KZ-1)4) in zato RS izraža zadržek glede 58. člena Konvencije. Tako Obran5 pravi, da ravno ta izjema, ki je namenjena zaščiti mladoletnega oškodovanca, dokazuje, da rok za zastaranje kazenskega pregona lahko teče od polnoletnosti oškodovanca, zato ni nobenega razloga, da bi ostala konvencijska kazniva dejanja ostala izvzeta. |
| b. Ali je država k temu členu vzela pridržek in namesto tega ponuja možnost civilne tožbe (na primer prepoved približevanja)? Če je odgovor pritrdilen, ali ukrepi civilnih tožb izpolnjujejo merila učinkovitosti, sorazmernosti in pravičnega obravnavanja? |
| Odgovor: Republika Slovenija je glede tega člena vzela pridržek. V Predlogu Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima3 je zapisano, da slovenska materialna kazenska zakonodaja predvideva glede zastaranja izjemo zgolj pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, pri katerih začne rok za zastaranje kazenskega pregona teči od polnoletnosti oškodovanca (3. odstavek 90. člena Kazenskega zakonika (KZ-1)4) in zato RS izraža zadržek glede 58. člena Konvencije. Tako Obran5 pravi, da ravno ta izjema, ki je namenjena zaščiti mladoletnega oškodovanca, dokazuje, da rok za zastaranje kazenskega pregona lahko teče od polnoletnosti oškodovanca, zato ni nobenega razloga, da bi ostala konvencijska kazniva dejanja ostala izvzeta. |
|
|
|
[1] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/2008 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [2] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [3] Erjavec, K., Minister za zunanje zadeve (2014) Predlog Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, št.: IPP-5612-70/2014, 19. 12. 2014. Dostopno na: http://vrs-3.vlada.si/imis/imisnet.nsf/0/5E6D472FCCDD95D4C1257F08004093E6/$FILE/t9613055.PDF?OpenElement, 25. 11. 2015. [4] Kazenski zakonik (KZ-1) , Ur. l. RS, št. 55/08 (66/2008 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [5] Obran, N. (2015) O pridržkih k Istanbulski konvenciji. Interno gradivo. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
