|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2014 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 57. člen - Pravna pomoÄ |
| Pogodbenice zagotovijo pravico do pravne podpore in brezplaÄne pravne pomoÄi žrtvam pod pogoji, ki jih doloÄa njihovo notranje pravo. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 57. člena Pravna pomoÄ | ||
| Primerjava med državami 57. člena Pravna pomoÄ | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstaja sistem pravne pomoÄi, ki ga financira in upravlja država? Ali obstaja zakon o brezplaÄni pravni pomoÄi? Ali je pravna pomoÄ na voljo samo v kazenskih in/ali v civilnih postopkih? Kdo nudi pravno pomoÄ? Kakšna so merila za dodelitev pravne pomoÄi? Ali so žrtve nasilja nad ženskami upraviÄene do brezplaÄne pravne pomoÄi? Kdo obvešÄa žrtve o dostopu do brezplaÄne pravne pomoÄi? Ali je to obveznost pristojnega organa ali stvar diskrecije? |
| Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 v Äetrtem delu ureja brezplaÄno pravno pomoÄ v postopkih nasilja v družini, v 26. Älenu pa se sklicuje na Zakon o brezplaÄni pravni pomoÄi (ZBPP)2, ki doloÄa pogoje za upraviÄenje do brezplaÄne pravne pomoÄi. |
 |
| a. Ali obstaja sistem pravne pomoÄi, ki ga financira in upravlja država? Ali obstaja zakon o brezplaÄni pravni pomoÄi? Ali je pravna pomoÄ na voljo samo v kazenskih in/ali v civilnih postopkih? Kdo nudi pravno pomoÄ? Kakšna so merila za dodelitev pravne pomoÄi? Ali so žrtve nasilja nad ženskami upraviÄene do brezplaÄne pravne pomoÄi? Kdo obvešÄa žrtve o dostopu do brezplaÄne pravne pomoÄi? Ali je to obveznost pristojnega organa ali stvar diskrecije? |
|
Odgovor: Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)1 v Äetrtem delu ureja brezplaÄno pravno pomoÄ v postopkih nasilja v družini, v 26. Älenu pa se sklicuje na Zakon o brezplaÄni pravni pomoÄi (ZBPP)2, ki doloÄa pogoje za upraviÄenje do brezplaÄne pravne pomoÄi. ZPND doloÄa naslednje: 25. Älen – BrezplaÄna pravna pomoÄ Kolikor ni v tem zakonu drugaÄe doloÄeno, se za brezplaÄno pravno pomoÄ Å¾rtvi nasilja uporablja zakon, ki ureja brezplaÄno pravno pomoÄ. 26. Älen – Pogoji za dodelitev brezplaÄne pravne pomoÄi (1) Do brezplaÄne pravne pomoÄi po tem zakonu je, ne glede na doloÄbe zakona, ki ureja brezplaÄno pravno pomoÄ, upraviÄena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti. (2) Mnenje o ogroženosti osebe poda pristojni center za socialno delo. 27. Älen – Obseg dodelitve brezplaÄne pravne pomoÄi BrezplaÄna pravna pomoÄ se po tem zakonu odobri za postopke, ki teÄejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. Älenu tega zakona. 28. Älen – Prednostno obravnavanje Pristojni organ za brezplaÄno pravno pomoÄ obravnava prošnje, vložene po tem zakonu, prednostno. OdloÄitev žrtev nasilja v družini, da zapustijo povzroÄitelje nasilja, je veÄinoma šele zaÄetek dolgih, napornih in predvsem številnih postopkov pred razliÄnimi organi, zlasti sodišÄi. Ženske, ki lahko doživljajo tudi mnogo let trajajoÄe nasilje, so izrazito ranljive, z okrnjenimi ali neobstojeÄimi viri, skrhano socialno mrežo, z uniÄeno samopodobo. V odnosu do povzroÄitelja nasilja so v izrazito podrejenem položaju, zato je za njih toliko pomembnejša dostopna pravna pomoÄ v vseh postopkih, ki sledijo razpadu odnosa, v katerem je bilo prisotno nasilje (poleg ukrepov po ZPND tudi npr. razveza zakonske zveze, odloÄitev o vzgoji in varstvu mladoletnih otrok, stikih in preživnina, delitev skupnega premoženja, doloÄitev najemnika stanovanja, kazenski postopki…)3. Po ZPND je dodelitev brezplaÄne pravne pomoÄi vezana na sodne postopke, ki teÄejo zaradi predlaganih izrekov ukrepov prepovedi nasilnih ravnanj (torej na potrebo po izreku ukrepov za zagotovitev varnosti) in na ureditev stanovanjskih razmer. Ni pa npr. vezana na premoženjsko stanje. Do brezplaÄne pravne pomoÄi po ZPND je, ne glede na doloÄbe zakona, ki ureja brezplaÄno pravno pomoÄ, upraviÄena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti. Mnenje o ogroženosti osebe poda pristojni CSD. Zakon ne opredeljuje jasnih kriterijev za izdelavo mnenja o ogroženosti in s tem seveda dopušÄa razliÄne interpretacije tega pojma. Delavka ali delavec CSD lahko na podlagi subjektivne interpretacije pojma ogroženosti oceni, da le-ta ni podana in s tem žrtvi onemogoÄi dostop do brezplaÄne pravne pomoÄi, poslediÄno pa do zavarovanja sebe in otrok. Vendarle je potrebno dodati, da gre za strokovno presojo, ki jo zakon težko opredeli. Zato so na podroÄju prepreÄevanja nasilja v družini pripravljene smernice za strokovne delavke in delavce CSD, kjer so obravnavane tudi stopnje ogroženosti4. BrezplaÄna pravna pomoÄ se po ZPND torej dodeli za postopke, ki teÄejo na predlog žrtve zaradi ukrepov za prepreÄitev nadaljnje škode, kadar je povzroÄitelj žrtev že telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju ali drugaÄe posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, ali kadar gre za iste ukrepe usmerjene v varstvo otroka. Pravica do brezplaÄne pravne pomoÄi je s tem zakonom omejena na reševanje najnujnejših vprašanj za zagotovitev varnosti žrtve, pri Äemer so možni uÄinki izdanih prepovedi in ureditev prepustitve skupnega stanovanja v izkljuÄno rabo žrtve zgolj zaÄasne narave. Obravnava žrtve v sistemu, ki ga ustvarja ZPND, stremi k odpravi nasilja, t. j. k dolgoroÄnim rešitvam, na kar kaže tudi napotovanje povzroÄiteljev v ustrezne programe, pripravljanje naÄrtov pomoÄi žrtvi, obravnava žrtve v programih pomoÄi ipd. in seveda preventivne dejavnosti. Ozek obseg postopkov, v katerih je lahko dodeljena brezplaÄna pravna pomoÄ po naši oceni ne prispeva bistveno k reševanju položaja žrtve, saj ne daje možnosti za celostno ureditev problematike, ki seveda ni zgolj zaÄasne narave. Žrtev mora v prvi vrsti resda poskrbeti za svojo varnost in varnost tistih, za katere je še odgovorna, vendar pa bi bilo za vzpostavitev osnovnih pogojev za njeno samostojno življenje nujno obseg brezplaÄne pravne pomoÄi razširiti na postopek za razvezo, razdelitev skupnega premoženja, ureditev skrbništva nad otroki, stike z otroki in plaÄevanje preživnine. Brez ureditve teh razmerij žrtev, ki je poroÄena in ima s povzroÄiteljem nasilja skupne otroke, ne more jasno naÄrtovati svoje prihodnosti v neodvisnosti od povzroÄitelja nasilja, kar temu omogoÄa nadaljevanje vzpostavljanja nadzora in zlorabe moÄi proti žrtvi5. Pri obravnavi žrtev nasilja s strani odvetnic in odvetnikov, bodisi tistih dodeljenih v postopku za brezplaÄno pravno pomoÄ, bodisi plaÄanih, žrtve pogosto priÄajo o velikem nerazumevanju problematike in nesenzibiliziranosti za težave, ki jih spremljajo. Dinamika Äustvenega stanja in odzivanja žrtve je kompleksna in jo je nujno poznati, Äe naj bi bilo delo in pomoÄ Å¾rtvi uÄinkovito. Seveda je težko priÄakovati, da bodo vse osebe, kakorkoli vkljuÄene v delo z žrtvijo za ta usposobljene, je pa vendarle smiselno6. Sodelavke in sodelavci PIC so v Äasu izvajanja koncesije za brezplaÄno pravno pomoÄ, kot ponudnik prvega brezplaÄnega pravnega nasveta, na letni ravni obravnavali približno 400 primerov s podroÄja družinskega prava. Pri tem je veÄina primerov kazala na razliÄne oblike nasilja, obenem pa je bilo oÄitno, da se žrtve dostikrat niso zavedale tega nasilja (predvsem, kadar je šlo za ekonomsko nasilje). Pri tem delu so ugotovili, da je za kakovostno in uÄinkovito pomoÄ Å¾rtvi nedvomno potrebno poznati dinamiko njihovega vedenja in Äustvovanja, zato so v tem delu vzpostavili sodelovanje z nevladnimi organizacijami kot je npr. Društvo SOS telefon. Pri izvajanju brezplaÄne pravne pomoÄi žrtvam nasilja v družini so na PIC prav tako ugotovili, da je sodelovanje z odvetnicami in odvetniki, ki so senzibilizirani za to podroÄje, nujno vzpostaviti in nadgrajevati pa zgledu multidisciplinarnih timov7. V letu 2014 so nevladne organizacij v zvezi s spremembo Zakona o brezplaÄni pravni pomoÄi na MP naslovile dopis, v katerem nasprotujejo sprejemu zakonskih sprememb po nujnem postopku, saj to oÄitno pomeni izogibanje naÄelu transparentnosti pri sprejemanju predpisov. Nevladne organizacije so protestirale zaradi zmanjševanja dostopa do pravne pomoÄi s predlogom spremembe zakona, kar so argumentirale na naslednji naÄin8: Rešitev, ki jo predlaga Ministrstvo za pravosodje z novim Predlogom sprememb in dopolnitev Zakona o brezplaÄni pravni pomoÄi v delu, ki se nanaša na ukinitev prvega pravnega nasveta, po našem mnenju zmanjšuje dostop do pravne pomoÄi in sodnega varstva najbolj ranljivih skupin, ki v Äasih finanÄne krize najbolj potrebujejo tovrstno pomoÄ, ne potrebujejo pa še enega ukrepa, ki jim zožuje nabor temeljnih pravic. Dejstva kažejo, da se je po spremembi Zakona o brezplaÄni pravni pomoÄi v letu 2008, ko je bil zožen krog upraviÄencev, potreba po brezplaÄnem pravnem svetovanju poveÄevala in je ravno v Äasu krize to eden izmed bistvenih institutov za varstvo temeljnih pravic posameznika. Nesporno tudi velja, da je težave potrebno reševati zgodaj (s pravnim svetovanjem) in ne šele, ko so zrele za sodni spor. Prvi brezplaÄni pravni nasvet je pomemben sistem za prepreÄevanje socialnih stisk in prispeva k zmanjševanju novo zaÄetih sodnih postopkov. Da veljavni sistem enostavno ne deluje, kljub temu, da potreba po pravnem nasvetu med socialno ogroženimi sunkovito narašÄa (na kar opozarjajo tako Varuh Älovekovih pravic kot sodniško združenje in odvetniška zbornica), plastiÄno dokazujejo tudi primeri, ko so zaradi nedelovanja sistema in poslediÄne stiske socialno ogroženih pravno pomoÄ morale zaÄeti zagotavljati kar nevladne organizacije in obÄine (v 2013 npr. Zveza prijateljev mladine v sodelovanju z odvetniki in ObÄina Piran v sodelovanju s Pravnim centrom za varstvo Älovekovih pravic Piran). Naj predstavimo nekaj primerov, ko prvi pravni nasvet lahko pozitivno vpliva na socialni položaj posameznika ali družine: 1. denarne socialne pomoÄi se dodeljujejo prepoÄasi, posamezniki pa veÄ mesecev ne morejo preživeti družine. Ljudje v takšni situaciji potrebujejo pomoÄ nekoga, ki se bolje spozna na proces, ki ve, kam je treba poklicati ali jim pomaga napisati dopis. Ni potrebno veliko, da se stvar uredi – zgolj pravni nasvet. 2. Delavce se najveÄkrat pod izrednim Äasovnim pritiskom sili v podpis sporazuma ali soglašajo s prenehanjem delovnega razmerja. Le kratek pravni nasvet je potreben, da se delavcu pojasnijo negativne posledice takšnega podpisa in njegove pravice v zvezi s tem. Tega seveda potrebuje takoj in brez administrativnih ovir. 3. Rešitve za družine pred deložacijami so lahko prav predlogi za sporazumno rešitev nastalega položaja, kar se lahko za družino uredi že tekom enega samega pravnega svetovanja; ustrezno informiranje o pravnem položaju družine, kratek nasvet o možnosti za sklenitev sporazuma, o pravicah in obveznostih ob morebitni uvedbi postopka ipd. je lahko vse, kar je v takšnih primerih potrebno. Namesto opustitve prvega pravnega nasveta bi bilo zato potrebno sistem preurediti tako, da se odpravijo administrativne ovire in se omogoÄi širok, uÄinkovit in dostopen sistem pravne pomoÄi. |
 |
|
[1] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [2] Zakon o brezplaÄni pravni pomoÄi (ZBPP), Ur. l. RS, št. 96/04 – uradno preÄišÄeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US. [3] Ramšak, A., Šetinc Vernik, M., Vernik Šetinc, B. (ur.) (2014) SenÄno poroÄilo koalicije nevladnih organizacij Odboru za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Sloveniji. Ob 2. periodiÄnem poroÄilu Republike Slovenije k Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dostopno preko: http://www.ekvilib.org/images/stories/sencno%20porocilo_SLO.pdf, 20. 6. 2014. [4] Milek Ogrinc, M. (2014) Pristojnosti centrov za socialno delo na podroÄju prepreÄevanja nasilja v družini. V: VeseliÄ, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) PriroÄnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 157–74. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [4] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu prepreÄevanja nasilja v družini. PoroÄilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [5] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu prepreÄevanja nasilja v družini. PoroÄilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [6] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu prepreÄevanja nasilja v družini. PoroÄilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [7] REACT: Ukrepaj zoper nasilje v družini! Projekt za podporo sistemu prepreÄevanja nasilja v družini. PoroÄilo o izsledkih aktivnosti v okviru projekta (2011) Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Ljubljana. [8] Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC (2014) Odprto pismo vladi, 1. 12. 2014. Dostopno preko: http://www.podpisem.org/slo/872/poziv-vladi-k-ustreznejsi-ureditvi-brezplacne-pravne-pomoci, 30. 11. 2014. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
