|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2016 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 56. člen - Zaščitni ukrepi |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zaščito pravic in interesov žrtev, vključno z njihovimi posebnimi potrebami, ki jih imajo kot priče, v vseh fazah preiskovanja in sodnih postopkov, zlasti: a. zagotavljajo njihovo zaščito ter zaščito njihovih družin in prič pred ustrahovanjem, maščevanjem in ponovno viktimizacijo; b. zagotavljajo obveščenost žrtev, vsaj v primerih, ko bi bile lahko žrtve in družine v nevarnosti, kadar storilec pobegne ali je na prostosti začasno ali dokončno; c. seznanijo žrtve, pod pogoji, ki jih določa notranje pravo, z njihovimi pravicami in storitvami, ki so jim na voljo, in posledicami njihove pritožbe, obtožbe, splošnim napredkom preiskave ali postopkov in z njihovo vlogo v njih, pa tudi o izidu njihovega primera; d. omogočajo žrtvam zaslišanje v skladu s postopkovnimi pravili notranjega prava, predložitev dokazov in možnost, da predstavijo svoja stališča, potrebe in skrbi neposredno ali prek posrednika in jih obravnavajo; e. preskrbijo žrtvam ustrezne podporne storitve, tako da so njihove pravice in interesi ustrezno predstavljeni in upoštevani; f. zagotovijo, da se lahko sprejmejo ukrepi za zaščito zasebnosti žrtve in njene podobe; g. zagotovijo, da se žrtve izognejo stiku s storilci v prostorih sodišča in organov pregona, kadar je to mogoče; h. preskrbijo žrtvam neodvisnega in primernega tolmača, kadar so žrtve stranke v postopku ali ko predložijo dokaze; i. omogočajo žrtvam pričanje v skladu z določbami notranjega prava v sodni dvorani, ne da bi bile tam navzoče ali vsaj brez navzočnosti domnevnega storilca, in sicer z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnologij, kjer so na voljo. 2. Otrok žrtev in otrok priča nasilja nad ženskami in v družini je deležen, kadar je to primerno, posebnih zaščitnih ukrepov ob upoštevanju največje otrokove koristi. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 56. člena Zaščitni ukrepi | ||
| Primerjava med državami 56. člena Zaščitni ukrepi | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstajajo programi za zaščito prič in/ali drugi posebni varnostni ukrepi, da se zagotovi varnost žrtev? Ali lahko zaprosijo za zaščitne ukrepe tudi druge priče ali družinski člani žrtev? Ali se vsi našteti ukrepi uporabljajo v primerih nasilja nad ženskami ali zgolj nekateri? Prosimo, navedite. Prav tako navedite informacije o pogojih, ki jih je treba izpolniti, da se podeli varnostne ukrepe, kdo ima pravico poiskati zaščito (ali je to mogoče po uradni dolžnosti), katere vrste ukrepov so na voljo (varstvo identitete, posebna postopkovna jamstva za priče, itd.), kdo podeljuje posebne ukrepe, kako dolgo lahko trajajo, itd. Navedite, če je mogoče, število primerov zaščite prič v zadnjih dveh letih. Prav tako, če je to mogoče, navedite informacije o žrtvah nasilja nad ženskami, ki jim je bila dodeljena zaščita. |
|
Odgovor: S spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 so se dopolnili tudi členi, ki določajo, kakšne so naloge CSD, regijske službe za koordinacijo in pomoč žrtvam in NVO. Varstvu otroka je urejeno v ZPND, s spremembo v novem 22.g členu (varstvo otrok) in v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)2. Ureditev je taka, da skrbi za največjo otrokovo korist v vsakem postopku, katerih udeleženci so3. 22.g člen (varstvo otrok) (1) Sodišče pri odločanju v postopkih iz tega zakona upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. (2) Če so ukrepi po tem zakonu izrečeni zaradi varstva otroka, spremlja njihovo izvajanje center za socialno delo. (3) Center za socialno delo izvede tudi vse druge potrebne ukrepe za varstvo otroka v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja. (4) Če sodišče izreče ukrep iz 19. člena tega zakona otroku, ki je povzročitelj nasilja, center za socialno delo izvede ukrepe, potrebne za varstvo otroka na način, da se spoštuje odločitev sodišča. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
| a. Ali obstajajo programi za zaščito prič in/ali drugi posebni varnostni ukrepi, da se zagotovi varnost žrtev? Ali lahko zaprosijo za zaščitne ukrepe tudi druge priče ali družinski člani žrtev? Ali se vsi našteti ukrepi uporabljajo v primerih nasilja nad ženskami ali zgolj nekateri? Prosimo, navedite. Prav tako navedite informacije o pogojih, ki jih je treba izpolniti, da se podeli varnostne ukrepe, kdo ima pravico poiskati zaščito (ali je to mogoče po uradni dolžnosti), katere vrste ukrepov so na voljo (varstvo identitete, posebna postopkovna jamstva za priče, itd.), kdo podeljuje posebne ukrepe, kako dolgo lahko trajajo, itd. Navedite, če je mogoče, število primerov zaščite prič v zadnjih dveh letih. Prav tako, če je to mogoče, navedite informacije o žrtvah nasilja nad ženskami, ki jim je bila dodeljena zaščita. |
|
Odgovor: S spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 so se dopolnili tudi členi, ki določajo, kakšne so naloge CSD, regijske službe za koordinacijo in pomoč žrtvam in NVO. Varstvu otroka je urejeno v ZPND, s spremembo v novem 22.g členu (varstvo otrok) in v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)2. Ureditev je taka, da skrbi za največjo otrokovo korist v vsakem postopku, katerih udeleženci so3. 22.g člen (varstvo otrok) (1) Sodišče pri odločanju v postopkih iz tega zakona upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. (2) Če so ukrepi po tem zakonu izrečeni zaradi varstva otroka, spremlja njihovo izvajanje center za socialno delo. (3) Center za socialno delo izvede tudi vse druge potrebne ukrepe za varstvo otroka v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja. (4) Če sodišče izreče ukrep iz 19. člena tega zakona otroku, ki je povzročitelj nasilja, center za socialno delo izvede ukrepe, potrebne za varstvo otroka na način, da se spoštuje odločitev sodišča. Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
 |
| b. Ali obstajajo zakonski in drugi ukrepi, ki zagotavljajo, da so žrtve obveščene o izpustitvi storilca, kot je opredeljeno v 56. členu pod točko b. Če tovrstni ukrepi obstajajo, navedite informacije o odgovornem organu in kako je žrtev obveščena. Prav tako navedite pravno podlago za te ukrepe. |
| Odgovor: S spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 je spremenjen 14. člen, ki delno prenaša Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj4 v Slovensko zakonodajo. Obveščanje je opredeljeno v 4. odstavku in sicer lahko center za socialno delo na zaprosilo žrtve pridobi od zavoda za prestajanje kazni podatek o prostih izhodih, morebitnemu pobegu s prestajanja kazni zapora in predvidenem datumu odpusta obsojenca, ki je na žrtvijo ali njenimi otroki izvajal nasilje. |
| b. Ali obstajajo zakonski in drugi ukrepi, ki zagotavljajo, da so žrtve obveščene o izpustitvi storilca, kot je opredeljeno v 56. členu pod točko b. Če tovrstni ukrepi obstajajo, navedite informacije o odgovornem organu in kako je žrtev obveščena. Prav tako navedite pravno podlago za te ukrepe. |
| Odgovor: S spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)1 je spremenjen 14. člen, ki delno prenaša Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj4 v Slovensko zakonodajo. Obveščanje je opredeljeno v 4. odstavku in sicer lahko center za socialno delo na zaprosilo žrtve pridobi od zavoda za prestajanje kazni podatek o prostih izhodih, morebitnemu pobegu s prestajanja kazni zapora in predvidenem datumu odpusta obsojenca, ki je na žrtvijo ali njenimi otroki izvajal nasilje. |
|
|
| c. Ali je v skladu z veljavno zakonodajo žrtev stranka v kazenskem postopku? Ali lahko žrtev predloži dokaze in vpliva na postopek? Ali obstaja ustrezni organ, katerega naloga je, da v skladu s pravnim okvirom ali standardiziranimi postopki obvešča žrtve, pod pogoji, določenimi v notranjem pravu, o njihovih pravicah in storitvah, s katerimi razpolagajo ter nadaljnjem ukrepanju glede pritožbe, obtožbe, poteku preiskave ali postopka, in o svoji vlogi, kakor tudi o izidu primera. Če je odgovor pritrdilen, navedite organ, ki žrtvi zagotavlja vse vrste informacij in postopke. |
| Odgovor: |
| c. Ali je v skladu z veljavno zakonodajo žrtev stranka v kazenskem postopku? Ali lahko žrtev predloži dokaze in vpliva na postopek? Ali obstaja ustrezni organ, katerega naloga je, da v skladu s pravnim okvirom ali standardiziranimi postopki obvešča žrtve, pod pogoji, določenimi v notranjem pravu, o njihovih pravicah in storitvah, s katerimi razpolagajo ter nadaljnjem ukrepanju glede pritožbe, obtožbe, poteku preiskave ali postopka, in o svoji vlogi, kakor tudi o izidu primera. Če je odgovor pritrdilen, navedite organ, ki žrtvi zagotavlja vse vrste informacij in postopke. |
| Odgovor: |
|
|
| d. Ob upoštevanju obveznosti, določene v odstavkih od d–i, navedite informacije o tistih, ki o njih jamči notranji pravni okvir, ki določajo, čigava je naloga, da se zagotovi dostop do informacij in pravic ter postopkov, ki so na voljo za žrtve, in možne posledice v primeru nezagotavljanju ustreznih informacij ali storitev, kot je opredeljeno v notranjem pravu. Prosimo, navedite tudi naslednje informacije: ali bi se lahko zaslišanje opravi brez navzočnosti storilca (če je možno, kdo si prizadeva za to, in kakšne dodatne zahteve morajo biti izpolnjene), bi lahko bilo celotno sojenje zaprto za javnost, je srečanje žrtve in povzročitelja nujna, in če je odgovor pritrdilen, navedite podrobnosti. |
| Odgovor: |
| d. Ob upoštevanju obveznosti, določene v odstavkih od d–i, navedite informacije o tistih, ki o njih jamči notranji pravni okvir, ki določajo, čigava je naloga, da se zagotovi dostop do informacij in pravic ter postopkov, ki so na voljo za žrtve, in možne posledice v primeru nezagotavljanju ustreznih informacij ali storitev, kot je opredeljeno v notranjem pravu. Prosimo, navedite tudi naslednje informacije: ali bi se lahko zaslišanje opravi brez navzočnosti storilca (če je možno, kdo si prizadeva za to, in kakšne dodatne zahteve morajo biti izpolnjene), bi lahko bilo celotno sojenje zaprto za javnost, je srečanje žrtve in povzročitelja nujna, in če je odgovor pritrdilen, navedite podrobnosti. |
| Odgovor: |
|
|
| e. Ali morajo otroci pričati proti storilcem, ali obstaja izjema odobrena z notranjim pravom? Prosimo, navedite. Ali obstajajo posebni pravni ukrepi, vzpostavljeni za zaščito otrok kot žrtve in/ali prič (posebna postopkovna jamstva, kot so prepoved konfrontacije, uporaba tehnične opreme za zaslišanje, posebna podporo strokovnjaka za pravice otrok, itd.)? |
| Odgovor: |
| e. Ali morajo otroci pričati proti storilcem, ali obstaja izjema odobrena z notranjim pravom? Prosimo, navedite. Ali obstajajo posebni pravni ukrepi, vzpostavljeni za zaščito otrok kot žrtve in/ali prič (posebna postopkovna jamstva, kot so prepoved konfrontacije, uporaba tehnične opreme za zaslišanje, posebna podporo strokovnjaka za pravice otrok, itd.)? |
| Odgovor: |
|
|
|
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08 in 68/16.
[2] Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Ur. l. RS, št. 15/76, 1/89, 14/89, 82/94, 29/95, 64/01, 16/04.
[3] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [4] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ, št. 2012/29/EU, z dne 25. oktobra 2012, Uradni list Evropske Unije, št. L 315, 14. november 2012. Dostopno preko: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:32012L0029, 29. 11. 2016. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
