|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2014 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 55. člen - Ex parte in ex officio postopki |
|
1. Pogodbenice zagotovijo, da preiskovanje ali pregon kaznivih ravnanj, določenih v skladu s 35., 36., 37., 38. in 39. členom te konvencije, niso popolnoma odvisni od prijave ali pritožbe, ki jo vloži žrtev, če je bilo kaznivo ravnanje v celoti ali deloma storjeno na ozemlju pogodbenice, in da se postopki lahko nadaljujejo tudi, če žrtev prekliče svojo izjavo ali pritožbo. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se v skladu s pogoji njihovega notranjega prava zagotovi možnost za vladne in nevladne organizacije ter svetovalce za pomoč pri nasilju v družini, da žrtvam na njihovo zahtevo pomagajo in/ali jih podpirajo med preiskovanjem in sodnimi postopki v zvezi s kaznivimi ravnanji, določenimi v skladu s to konvencijo. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 55. člena Ex parte in ex officio postopki | ||
| Primerjava med državami 55. člena Ex parte in ex officio postopki | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali se v skladu z zakonodajo vsa kazniva dejanja iz 1. odstavka 52. člena preganja po uradni dolžnosti? Ali je mogoče, da se postopek za kazniva dejanja vodi po uradni dolžnosti, za kazniva dejanja našteta do 35. do 39. člena, ko žrtev zavrne ali umakne ovadbo? Če je statistika na voljo, navedite informacije o številu primerov, ko je državni tožilec/tožilka odstopil/-a od postopka med preiskavo in/ali sodnim postopkom? Če je na voljo, navedite razloge, prav tako tudi razloge za umik žrtve. |
|
Odgovor: V skladu z 78. členom Konvencije je k temu členu mogoč pridržek države, vendar le v povezavi s 35. členom – fizično nasilje z manjšimi kaznivimi dejanji. Fizično nasilje opredeljeno v 35. členu Konvencije se preganja po uradni dolžnosti, prav tako spolno nasilje (razen posilstva po 170. členu Kazenskega zakonika (KZ-1)1 in spolnega nasilja po 171. členu KZ-1 storjenega proti osebi, s katero storilec živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti), pohabljenje spolovil (razen v primeru, da gre za lahko telesno poškodbo, potem se pregon začne na predlog) in prisilna prekinitev nosečnosti. Evidentno je torej, da se velika večina kaznivih dejanj, ki jih ureja Konvencija, po slovenski materialno pravni kazenski zakonodaji začne po uradni dolžnosti, zato je tudi kazenski postopek popolnoma neodvisen od volje žrtve. Tudi v primerih pregona in zastopanja obtožb za kazniva dejanja, katerih pregon se po slovenskih kazenskopravnih določbah začne na predlog žrtve oziroma oškodovanca, lahko v nadaljevanju prevzame državni tožilec ali tožilka2. |
| a. Ali se v skladu z zakonodajo vsa kazniva dejanja iz 1. odstavka 52. člena preganja po uradni dolžnosti? Ali je mogoče, da se postopek za kazniva dejanja vodi po uradni dolžnosti, za kazniva dejanja našteta do 35. do 39. člena, ko žrtev zavrne ali umakne ovadbo? Če je statistika na voljo, navedite informacije o številu primerov, ko je državni tožilec/tožilka odstopil/-a od postopka med preiskavo in/ali sodnim postopkom? Če je na voljo, navedite razloge, prav tako tudi razloge za umik žrtve. |
|
Odgovor: V skladu z 78. členom Konvencije je k temu členu mogoč pridržek države, vendar le v povezavi s 35. členom – fizično nasilje z manjšimi kaznivimi dejanji. Fizično nasilje opredeljeno v 35. členu Konvencije se preganja po uradni dolžnosti, prav tako spolno nasilje (razen posilstva po 170. členu Kazenskega zakonika (KZ-1)1 in spolnega nasilja po 171. členu KZ-1 storjenega proti osebi, s katero storilec živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti), pohabljenje spolovil (razen v primeru, da gre za lahko telesno poškodbo, potem se pregon začne na predlog) in prisilna prekinitev nosečnosti. Evidentno je torej, da se velika večina kaznivih dejanj, ki jih ureja Konvencija, po slovenski materialno pravni kazenski zakonodaji začne po uradni dolžnosti, zato je tudi kazenski postopek popolnoma neodvisen od volje žrtve. Tudi v primerih pregona in zastopanja obtožb za kazniva dejanja, katerih pregon se po slovenskih kazenskopravnih določbah začne na predlog žrtve oziroma oškodovanca, lahko v nadaljevanju prevzame državni tožilec ali tožilka2. |
 |
| b. Kar zadeva 35. člen ali je vaša država vzela pridržek na spremembo po uradni dolžnosti za prekrške? Če je odgovor pritrdilen, navedite postopek, ki je na voljo. |
| Odgovor: Država še ni ratificirala Konvencije. |
| b. Kar zadeva 35. člen ali je vaša država vzela pridržek na spremembo po uradni dolžnosti za prekrške? Če je odgovor pritrdilen, navedite postopek, ki je na voljo. |
| Odgovor: Država še ni ratificirala Konvencije. |
|
|
| c. Ali je organizacijam, ki delajo z žrtvami nasilja, dovoljeno pomagati in podpirati žrtev (z izjemo nudenja pravne pomoči) med preiskavo in sodnim postopkom? Ali je to predmet pravnih dokumentov ali presoje sodnika/sodnike ali pristojnega organa? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Kot smo že pisali pod drugimi členi so pravice žrtve po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)3, da: - si izberejo spremljevalko ali spremljevalca (ta jo spremlja v postopkih, povezanih z nasiljem, z namenom zaščititi njeno integriteto, ji pomaga pri iskanju rešitev in nudi psihično oporo), - si izberejo zagovornico ali zagovornika (ta v skladu s posebnimi predpisi ščiti njene koristi v postopkih in aktivnostih, ki jo zadevajo). V teh postopkih lahko sodelujejo organizacije, ki nudijo te storitve. Nevladne organizacije se v praksi večkrat srečujemo s problemi v zvezi s temi členi, saj ne dovolijo vsi sodniki/sodnice prisotnost zagovornika na sodišču, tudi če se prošnja za spremstvo predloži predhodno (več o tem pod členom 56., vprašanje a.). |
| c. Ali je organizacijam, ki delajo z žrtvami nasilja, dovoljeno pomagati in podpirati žrtev (z izjemo nudenja pravne pomoči) med preiskavo in sodnim postopkom? Ali je to predmet pravnih dokumentov ali presoje sodnika/sodnike ali pristojnega organa? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Kot smo že pisali pod drugimi členi so pravice žrtve po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)3, da: - si izberejo spremljevalko ali spremljevalca (ta jo spremlja v postopkih, povezanih z nasiljem, z namenom zaščititi njeno integriteto, ji pomaga pri iskanju rešitev in nudi psihično oporo), - si izberejo zagovornico ali zagovornika (ta v skladu s posebnimi predpisi ščiti njene koristi v postopkih in aktivnostih, ki jo zadevajo). V teh postopkih lahko sodelujejo organizacije, ki nudijo te storitve. Nevladne organizacije se v praksi večkrat srečujemo s problemi v zvezi s temi členi, saj ne dovolijo vsi sodniki/sodnice prisotnost zagovornika na sodišču, tudi če se prošnja za spremstvo predloži predhodno (več o tem pod členom 56., vprašanje a.). |
|
|
|
[1] Kazenski zakonik (KZ-1) , Ur.l. RS, št. 55/08 (66/2008 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [2] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [3] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
