Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da so žrtvam vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, na voljo ustrezni ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti.

2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da so ustrezni ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti iz prejšnjega odstavka:
– na voljo za takojšnjo zašÄito in brez nepotrebnih finančnih ali upravnih bremen za žrtev;
– izdani za določeno obdobje ali dokler niso spremenjeni ali preklicani;
– kadar je to potrebno, izdani na podlagi ex parte s takojšnjim učinkom;
– na voljo ne glede na druge pravne postopke ali kot njihova dopolnitev;
– lahko uvedeni v naknadnih pravnih postopkih.

3. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se kršitev ukrepov prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti, izdanih v skladu s prvim odstavkom, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi ali drugimi pravnimi sankcijami.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 53. člena Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
Primerjava med državami 53. člena Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
VPRAŠANJA
 
a. Ali obstajajo ukrepi, ki so na voljo za žrtve nasilja nad ženskami, kot so ukrepi prepovedi približevanja ali ukrepi za zašÄito? Ali imajo vse žrtve nasilja nad ženskami možnost do teh ukrepov? Prosimo, navedite. Kdo lahko odloča o prepovedi približevanja in o postopku (civilnem, kazenskem, itd.)? Kdo lahko sproži postopek - samo žrtev ali tudi tretja oseba? Prosimo, navedite, vključno z zahtevami, kaj je treba izpolniti za začetek ukrepa prepovedi približevanja. ÄŒe bi se ukrep odobrilo v različnih postopkih, ali obstajajo kakršne koli možne povezave med njimi (dostop do informacij, izmenjava informacij)? Prosimo, navedite pravne vire in opredelitve, vključno z vrsto ukrepov, ki so lahko sprejeti (prepoved stika, prepoved vstopa v skupno bivališÄe, itd.).
Odgovor: S spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[1] so se spremenili členi od 18. do 23. člena, ki predvidevajo ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve. Prav tako zakon po novem uvaja kazni; denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne ravna v skladu s sklepom sodišÄa, prav tako ima pristojnosti policija v primeru kršitve sklepa sodišÄa.  
PLUS
a. Ali obstajajo ukrepi, ki so na voljo za žrtve nasilja nad ženskami, kot so ukrepi prepovedi približevanja ali ukrepi za zašÄito? Ali imajo vse žrtve nasilja nad ženskami možnost do teh ukrepov? Prosimo, navedite. Kdo lahko odloča o prepovedi približevanja in o postopku (civilnem, kazenskem, itd.)? Kdo lahko sproži postopek - samo žrtev ali tudi tretja oseba? Prosimo, navedite, vključno z zahtevami, kaj je treba izpolniti za začetek ukrepa prepovedi približevanja. ÄŒe bi se ukrep odobrilo v različnih postopkih, ali obstajajo kakršne koli možne povezave med njimi (dostop do informacij, izmenjava informacij)? Prosimo, navedite pravne vire in opredelitve, vključno z vrsto ukrepov, ki so lahko sprejeti (prepoved stika, prepoved vstopa v skupno bivališÄe, itd.).
Odgovor: S spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)[1] so se spremenili členi od 18. do 23. člena, ki predvidevajo ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve. Prav tako zakon po novem uvaja kazni; denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne ravna v skladu s sklepom sodišÄa, prav tako ima pristojnosti policija v primeru kršitve sklepa sodišÄa.  
 
Tretji del: UKREPI ZA ZAGOTOVITEV VARNOSTI ŽRTVE
 
18. člen
(varovanje življenja in zagotavljanje osebne varnosti žrtve)
(1) Policija varuje življenje in zagotavlja osebno varnost žrtve v skladu s predpisi, ki urejajo naloge in pooblastila policije.
(2) Policija na prošnjo žrtve zagotovi žrtvi in njenemu spremljevalcu varnost ob vstopu v stanovanjske in druge prostore, v katerih žrtev prebiva oziroma jih ima v uporabi, da lahko iz njih vzame stvari, ki so potrebne za zagotavljanje njenih osnovnih življenjskih potreb in osnovnih življenjskih potreb njenih otrok ter stvari, ki jih potrebuje za opravljanje svojega dela.
(3) Šteje se, da je žrtev, ko je zaprosila policijo za varovanje iz prejšnjega odstavka, izrazila izrecno dovoljenje, da policisti lahko vstopijo v stanovanjske in druge prostore zaradi zagotavljanja njene varnosti.
(4) Policija lahko prekine izvedbo postopka iz drugega odstavka tega člena, če žrtev ali njen spremljevalec žrtve ne upošteva navodil policije o zagotavljanju varnosti, ali če žrtev ne ravna z namenom pridobiti stvari iz drugega odstavka tega člena.
(5) Ob upoštevanju okolišÄin iz prejšnjega postopka in na podlagi nove prošnje žrtve lahko policija izjemoma ponovno izvede postopek iz tega člena.
(6) Policija lahko zavrne prošnjo žrtve iz drugega odstavka tega člena, če so nastopile okolišÄine, zaradi katerih žrtev nima pravice vstopiti v stanovanjske in druge prostore.
 
19. člen
(ukrepi sodišÄa zaradi nasilnih dejanj)
(1) SodišÄe lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, zlasti:
-           prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev;
-           prepove zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev;
-           prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja (na primer delovno mesto, šola, vrtec …);
-           prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb;
-           prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo;
-           prepove objavljanje osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na žrtev;
-           odloči o prepustitvi stanovanja v skupni uporabi žrtvi v skladu z 21. členom tega zakona.
(2) Ukrepe po prejšnjem odstavku lahko sodišÄe izreče tudi:
-           če je povzročitelj nasilja žrtvi grozil, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice;
-           če je povzročitelj nasilja protipravno vstopil v stanovanje, v katerem živi žrtev, v prostore kjer dela, ali kako drugače motil njeno mirno posest;
-           če povzročitelj nasilja žrtev proti njeni izrecni volji protipravno nadleguje, na primer z zasledovanjem ali uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo;
-           če povzročitelj nasilja žrtev proti njeni izrecni volji protipravno nadleguje z uporabo oziroma objavljanjem osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na žrtev.
(3) ÄŒe ta zakon ne določa drugače, sodišÄe izreče ukrep iz prvega odstavka tega člena za največ 12 mesecev. Žrtev lahko poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen. SodišÄe lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev, če ta zakon ne določa drugače.
 
19.a člen
(napotitev v programe)
(1) ÄŒe sodišÄe izreče ukrep iz prejšnjega člena, lahko povzročitelja nasilja napoti v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije.
(2) Seznam programov in izvajalcev iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo, pristojno za družino.
20. člen
(ukrepi za zagotavljanje varstva otrok)
Za zagotavljanje varstva otrok lahko sodišÄe poleg ukrepov iz 19. člena tega zakona:
-           prepove prehod državne meje otroku, razen s posebej določeno osebo, organom ali organizacijo;
-           predlaga odvzem osebnega dokumenta otroka v skladu z zakonom;
-           prepove izdajo osebnega dokumenta otroku na podlagi vloge enega ali obeh staršev ali tretje osebe;
-           prepove vročitev osebnega dokumenta otroka enemu ali obema staršema ali tretji osebi;
-           odloči o nujnem zdravniškem pregledu otroka ali zdravljenju otroka in o drugih zdravstvenih posegih.
 
21. člen
(prepustitev stanovanja v skupni uporabi)
(1) SodišÄe lahko naloži povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam.
(2) SodišÄe časovno ne omeji trajanja ukrepa iz prejšnjega odstavka, če povzročitelj nasilja ni lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi.
(3) ÄŒe sta žrtev in povzročitelj nasilja solastnika ali skupna lastnika stanovanja v skupni uporabi, če imata na zemljišÄu, na katerem je stanovanje v skupni uporabi, stavbno pravico, pravico užitka ali rabe, ali če sta ga skupaj najela, sodišÄe omeji trajanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena na največ 12 mesecev. SodišÄe lahko trajanje ukrepa na predlog žrtve podaljša še za največ 12 mesecev.
(4) SodišÄe omeji trajanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena na največ šest mesecev, če je povzročitelj nasilja sam ali s tretjo osebo lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi, ali če ima na zemljišÄu, na katerem je stanovanje, sam ali s tretjo osebo stavbno pravico, pravico užitka ali rabe, ali če ga je sam ali s tretjo osebo najel. ÄŒe žrtev v roku, ki ga določi sodišÄe, kljub skrbnemu prizadevanju ne more najti drugega primernega bivalnega prostora, lahko sodišÄe rok iz prejšnjega stavka na predlog žrtve izjemoma podaljša še za največ šest mesecev, razen če bi to povzročilo nesorazmerno težko breme za tretjo osebo.
(5) Povzročitelj nasilja, ki mora žrtvi stanovanje prepustiti v izključno uporabo, mora opustiti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati takšno uporabo.
(6) Žrtev, ki ji je stanovanje prepušÄeno v izključno uporabo, nosi v času izključne uporabe stanovanja stroške rednega upravljanja stanovanja.
 
22. člen
(stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi)
(1) Ob razvezi zakonske zveze sme zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahtevati, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita oziroma sta živela.
(2) SodišÄe lahko dodeli stanovanje v izključno uporabo zakoncu, ki vloži zahtevo iz prejšnjega odstavka, čeprav bi sicer obstajali pogoji za dodelitev le dela stanovanja, če je to potrebno, da se ob razvezi prepreči nasilje med zakoncema ali nasilje nad otroki.
(3) SodišÄe omeji trajanje ukrepa iz prejšnjega odstavka na največ šest mesecev. Na predlog žrtve lahko sodišÄe ukrep izjemoma podaljša še za največ šest mesecev.
(4) Zakonec, ki mu je stanovanje prepušÄeno v izključno uporabo, nosi v času izključne uporabe stanovanja stroške rednega upravljanja stanovanja.
(5) Zakonec, ki je drugemu zakoncu zavezan prepustiti stanovanje v uporabo, je dolžan opustiti vse, kar bi temu zakoncu oteževalo ali preprečilo uporabo stanovanja ali njegovega dela.
(6) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za zunajzakonske partnerje.
 
22.a člen
(postopek odločanja sodišÄa o ukrepih)
(1) Za postopek odločanja sodišÄa o ukrepih (v nadaljevanju: postopek) po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(2) Za postopek po tem zakonu je stvarno pristojno okrožno sodišÄe.
(3) V postopkih po tem zakonu je krajevno pristojno tudi sodišÄe, kjer ima žrtev stalno ali začasno prebivališÄe.
(4) Postopki po tem zakonu so nujni in prednostni.
(5) V postopkih po tem zakonu sodišÄe, kadar odloči po opravljenem naroku, izda odločbo v osmih dneh.
(6) V postopkih po tem zakonu je javnost izključena.
(7) V postopkih po tem zakonu je žrtev oprošÄena plačila sodnih taks.
(8) SodišÄe v postopkih po tem zakonu odloča o stroških postopka po prostem preudarku.
 
22.b člen
(začetek postopka po tem zakonu)
(1) Postopek po tem zakonu se začne na predlog žrtve. Center za socialno delo lahko predlaga začetek postopka s soglasjem žrtve.
(2) Kadar je žrtev otrok, se postopek po tem zakonu začne na predlog otroka, starejšega od petnajst let, staršev oziroma enega od staršev, če jim ni odvzeta roditeljska pravica, skrbnika ali centra za socialno delo.
(3) Kadar je žrtev oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, se postopek po tem zakonu začne na predlog skrbnika ali centra za socialno delo.
(4) Predlog iz prvega odstavka tega člena mora biti podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice.
 
22.c člen
(roki za odgovor na predlog)
Rok za odgovor na predlog za začetek postopka po tem zakonu je osem dni.
 
22.č člen
(sklep o izreku ukrepa)
V sklepu, s katerim sodišÄe izreče ukrep po tem zakonu, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišÄa ali bo kršil dolžnost iz petega odstavka 21. člena ali dolžnost iz petega odstavka 22. člena tega zakona. Denarna kazen se izreče v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo, o izvršbi glede obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti.
 
22.d člen
(izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja)
(1) Kadar iz predloga izhaja, da je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve ali njenih otrok ali je to potrebno zaradi varstva koristi otroka, lahko sodišÄe izda obrazložen sklep, s katerim odloči o ukrepu, ne da bi poslalo predlog v odgovor povzročitelju nasilja.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se predlog za začetek postopka vroči povzročitelju nasilja skupaj s sklepom sodišÄa.
(3) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dovoljen ugovor v osmih dneh od vročitve sklepa. O ugovoru odloči sodišÄe, ki je izdalo sklep. Ugovor ne zadrži izvršitve sklepa.
 
22.e člen
(prepoved alternativnega reševanja sporov)
V postopkih, ki se vodijo zaradi vseh oblik nasilja, je alternativno reševanje sporov izključeno.
 
22.f člen
(pritožba)
(1) Zoper sklep, s katerim je sodišÄe odločilo o predlogu, razen zoper sklep iz prvega odstavka 22.d člena tega zakona, in zoper sklep, s katerim je zavrnilo ugovor iz tretjega odstavka 22.d člena tega zakona, je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve sklepa.
(2) Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
(3) Pritožbeno sodišÄe odloči o pritožbi v osmih dneh.
 
22.g člen
(varstvo otrok)
(1) SodišÄe pri odločanju v postopkih iz tega zakona upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.
(2) Če so ukrepi po tem zakonu izrečeni zaradi varstva otroka, spremlja njihovo izvajanje center za socialno delo.
(3) Center za socialno delo izvede tudi vse druge potrebne ukrepe za varstvo otroka v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
(4) ÄŒe sodišÄe izreče ukrep iz 19. člena tega zakona otroku, ki je povzročitelj nasilja, center za socialno delo izvede ukrepe, potrebne za varstvo otroka na način, da se spoštuje odločitev sodišÄa.
 
22.h člen
(obvešÄanje)
(1) SodišÄe o izrečenih ukrepih po tem zakonu takoj obvesti policijo in center za socialno delo ter vzgojno-varstveni ali vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga otrok obiskuje.
(2) ÄŒe sodišÄe izreče ukrep glede izdaje, vročitve ali odvzema osebnega dokumenta, o tem takoj obvesti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
 
23. člen
(izvršitev izrečenih ukrepov in denarne kazni)
(1) ÄŒe povzročitelj nasilja krši ukrep, ki ga je sodišÄe izreklo na podlagi prve, druge, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka 19. člena tega zakona, žrtev o tem obvesti policijo, ki ukrepa v skladu s pristojnostmi, ki jih ima glede kršitev ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju, v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije. Policija o ugotovljenih kršitvah obvesti sodišÄe, ki je izreklo ukrep.
(2) Denarno kazen, izrečeno v sklepu sodišÄa, izvrši sodišÄe, ki jo je izreklo, v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo.
(3) Izvršbo v primeru prepustitve stanovanja po 21. in 22. členu tega zakona opravi sodišÄe, ki je ukrep izreklo, po pravilih zakona, ki ureja izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnin.

Za več podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015.

MINUS
b. Kakšni so roki za izdajo ukrepa? Ali obstaja rok ali pravilo nujnosti, opredeljeno v pravnem okviru, ali ta zagotovi takojšnjo zašÄito? Ali obstajajo finančni stroški, ki jih poravna žrtev ali tretja oseba, ko sproži postopek pridobitve ukrepa za zašÄito (sodne takse, dokazi, itd.)? Kakšne dokaze je treba predložiti za izpolnitev zakonskih zahtev? Kako dolgo lahko postopek traja (ena obravnava, ali več)? Ko je odredba izdana, kako dolgo lahko traja?
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 
b. Kakšni so roki za izdajo ukrepa? Ali obstaja rok ali pravilo nujnosti, opredeljeno v pravnem okviru, ali ta zagotovi takojšnjo zašÄito? Ali obstajajo finančni stroški, ki jih poravna žrtev ali tretja oseba, ko sproži postopek pridobitve ukrepa za zašÄito (sodne takse, dokazi, itd.)? Kakšne dokaze je treba predložiti za izpolnitev zakonskih zahtev? Kako dolgo lahko postopek traja (ena obravnava, ali več)? Ko je odredba izdana, kako dolgo lahko traja?
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 
MINUS
c. Ali se lahko izda prepoved približevanja brez navzočnosti storilca? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite, potrebne pogoje. Ali ima oseba, zoper katero je nalog za zašÄito izdan, pravico do pritožbe? ÄŒe je odgovor pritrdilen, kdo predstavlja drugostopenjski organ? Opišite postopek pritožbe (odgovorni organ, časovni okvir, itd.).
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 
c. Ali se lahko izda prepoved približevanja brez navzočnosti storilca? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite, potrebne pogoje. Ali ima oseba, zoper katero je nalog za zašÄito izdan, pravico do pritožbe? ÄŒe je odgovor pritrdilen, kdo predstavlja drugostopenjski organ? Opišite postopek pritožbe (odgovorni organ, časovni okvir, itd.).
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 
MINUS
d. Ali mora biti predlog ukrepa o zašÄiti del drugega postopka (razveze, kazenskega postopka, skrbništva, ipd.), ali se lahko predloži in odobri neodvisno?
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 
d. Ali mora biti predlog ukrepa o zašÄiti del drugega postopka (razveze, kazenskega postopka, skrbništva, ipd.), ali se lahko predloži in odobri neodvisno?
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 
MINUS
e. Ali je kršitev prepovedi približevanja predmet kazenskih ali drugih pravnih sankcij?
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 
e. Ali je kršitev prepovedi približevanja predmet kazenskih ali drugih pravnih sankcij?
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. 
MINUS
f. ÄŒe je statistika na voljo, navedite število prepovedi približevanja, izdanih v zadnjih dveh letih; če je mogoče, navedite na letni osnovi. Navedite informacije o številu sprejetih ukrepov proti domnevnim storilcem ženskega oziroma moškega spola.
Odgovor:
f. ÄŒe je statistika na voljo, navedite število prepovedi približevanja, izdanih v zadnjih dveh letih; če je mogoče, navedite na letni osnovi. Navedite informacije o številu sprejetih ukrepov proti domnevnim storilcem ženskega oziroma moškega spola.
Odgovor:
MINUS
[1] Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 16/08 in 68/16.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.