|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da so žrtvam vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, na voljo ustrezni ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da so ustrezni ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti iz prejšnjega odstavka: – na voljo za takojšnjo zaščito in brez nepotrebnih finančnih ali upravnih bremen za žrtev; – izdani za določeno obdobje ali dokler niso spremenjeni ali preklicani; – kadar je to potrebno, izdani na podlagi ex parte s takojšnjim učinkom; – na voljo ne glede na druge pravne postopke ali kot njihova dopolnitev; – lahko uvedeni v naknadnih pravnih postopkih. 3. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se kršitev ukrepov prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti, izdanih v skladu s prvim odstavkom, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi ali drugimi pravnimi sankcijami. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 53. člena Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti | ||
| Primerjava med državami 53. člena Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstajajo ukrepi, ki so na voljo za žrtve nasilja nad ženskami, kot so ukrepi prepovedi približevanja ali ukrepi za zaščito? Ali imajo vse žrtve nasilja nad ženskami možnost do teh ukrepov? Prosimo, navedite. Kdo lahko odloča o prepovedi približevanja in o postopku (civilnem, kazenskem, itd.)? Kdo lahko sproži postopek - samo žrtev ali tudi tretja oseba? Prosimo, navedite, vključno z zahtevami, kaj je treba izpolniti za začetek ukrepa prepovedi približevanja. Če bi se ukrep odobrilo v različnih postopkih, ali obstajajo kakršne koli možne povezave med njimi (dostop do informacij, izmenjava informacij)? Prosimo, navedite pravne vire in opredelitve, vključno z vrsto ukrepov, ki so lahko sprejeti (prepoved stika, prepoved vstopa v skupno bivališče, itd.). | ||||||||||||||||||||
|
Odgovor: Še eden od ukrepov, ki jih predvideva slovenska zakonodaja in lahko spadajo med ukrepe za obvladovanje tveganja ter nujne omejitvene ukrepe, je prepoved približevanja. Najdemo jo v različnih zakonih, in sicer v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP)1, Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)2 in v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)3. Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-1C) tudi novela 71.a člena4. Dr. Katja Filipčič5 je pripravila temeljne značilnosti prepovedi približevanja po različnih zakonih:
Prepoved približevanja pozna tudi Kazenski zakonik, z novelo KZ-1C je bil dodan nov 71.a člen: Prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo kaznivega dejanja, 71.a člen: (1) Storilcu kaznivega dejanja zoper življenje in telo, zoper čast in dobro ime, zoper spolno nedotakljivost, zoper človekovo zdravje ali drugega kaznivega dejanja z znaki nasilja sme sodišče izreči prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo katerega od teh kaznivih dejanj za čas od enega meseca do treh let. (2) V okviru ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko sodišče določi: – prepoved približevanja žrtvi ali njenim bližnjim, – prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov ali komuniciranja z žrtvijo ali njenimi bližnjimi, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, – prepoved dostopa na posamezne kraje, na katerih se redno giba žrtev ali njeni bližnji, ali – prepoved druženja z žrtvijo ali njenimi bližnjimi. (3) Sodišče sme izreči ta ukrep, če je storilec s kaznivim dejanjem prizadel telesno ali duševno celovitost žrtve in če oceni, da bi storilčevi stiki ali komuniciranje z žrtvijo ali njenimi bližnjimi pomenili nevarnost za ponovitev istovrstnega ali storitev drugega kaznivega dejanja zoper žrtev ali njene bližnje. Sodišče izbere enega ali več načinov izvršitve ukrepa iz prejšnjega odstavka in ob tem zlasti natančno opredeli osebe, na katere se ukrep nanaša, in razmerje med storilcem in žrtvijo ali njenim bližnjim, primerne razdalje storilca do žrtve ali njenega bližnjega ali krajev, ki se morajo spoštovati, opredeli posamezne načine prepovedanih oblik komuniciranja ali določi prepovedane oblike druženja. (4) Kadar izreče pogojno obsodbo, sme sodišče odločiti, da bo obsodba preklicana, če storilec prekrši prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo ali njenim bližnjim. (5) Trajanje prepovedi približevanja ali komuniciranja se šteje od pravnomočnosti sodbe. Čas prebit v zaporu oziroma v zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo se ne všteva v čas trajanja tega ukrepa. (6) Sodišče sme odločiti, da ta varnostni ukrep preneha, če je poteklo šest mesecev od začetka izvajanja. O tem odloči sodišče na prošnjo obsojenca, če ugotovi, da so prenehali razlogi za izrek tega ukrepa. |
||||||||||||||||||||
 |
||||||||||||||||||||
| a. Ali obstajajo ukrepi, ki so na voljo za žrtve nasilja nad ženskami, kot so ukrepi prepovedi približevanja ali ukrepi za zaščito? Ali imajo vse žrtve nasilja nad ženskami možnost do teh ukrepov? Prosimo, navedite. Kdo lahko odloča o prepovedi približevanja in o postopku (civilnem, kazenskem, itd.)? Kdo lahko sproži postopek - samo žrtev ali tudi tretja oseba? Prosimo, navedite, vključno z zahtevami, kaj je treba izpolniti za začetek ukrepa prepovedi približevanja. Če bi se ukrep odobrilo v različnih postopkih, ali obstajajo kakršne koli možne povezave med njimi (dostop do informacij, izmenjava informacij)? Prosimo, navedite pravne vire in opredelitve, vključno z vrsto ukrepov, ki so lahko sprejeti (prepoved stika, prepoved vstopa v skupno bivališče, itd.). | ||||||||||||||||||||
|
Odgovor: Še eden od ukrepov, ki jih predvideva slovenska zakonodaja in lahko spadajo med ukrepe za obvladovanje tveganja ter nujne omejitvene ukrepe, je prepoved približevanja. Najdemo jo v različnih zakonih, in sicer v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP)1, Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)2 in v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)3. Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-1C) tudi novela 71.a člena4. Dr. Katja Filipčič5 je pripravila temeljne značilnosti prepovedi približevanja po različnih zakonih:
Prepoved približevanja pozna tudi Kazenski zakonik, z novelo KZ-1C je bil dodan nov 71.a člen: Prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo kaznivega dejanja, 71.a člen: (1) Storilcu kaznivega dejanja zoper življenje in telo, zoper čast in dobro ime, zoper spolno nedotakljivost, zoper človekovo zdravje ali drugega kaznivega dejanja z znaki nasilja sme sodišče izreči prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo katerega od teh kaznivih dejanj za čas od enega meseca do treh let. (2) V okviru ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko sodišče določi: – prepoved približevanja žrtvi ali njenim bližnjim, – prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov ali komuniciranja z žrtvijo ali njenimi bližnjimi, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, – prepoved dostopa na posamezne kraje, na katerih se redno giba žrtev ali njeni bližnji, ali – prepoved druženja z žrtvijo ali njenimi bližnjimi. (3) Sodišče sme izreči ta ukrep, če je storilec s kaznivim dejanjem prizadel telesno ali duševno celovitost žrtve in če oceni, da bi storilčevi stiki ali komuniciranje z žrtvijo ali njenimi bližnjimi pomenili nevarnost za ponovitev istovrstnega ali storitev drugega kaznivega dejanja zoper žrtev ali njene bližnje. Sodišče izbere enega ali več načinov izvršitve ukrepa iz prejšnjega odstavka in ob tem zlasti natančno opredeli osebe, na katere se ukrep nanaša, in razmerje med storilcem in žrtvijo ali njenim bližnjim, primerne razdalje storilca do žrtve ali njenega bližnjega ali krajev, ki se morajo spoštovati, opredeli posamezne načine prepovedanih oblik komuniciranja ali določi prepovedane oblike druženja. (4) Kadar izreče pogojno obsodbo, sme sodišče odločiti, da bo obsodba preklicana, če storilec prekrši prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo ali njenim bližnjim. (5) Trajanje prepovedi približevanja ali komuniciranja se šteje od pravnomočnosti sodbe. Čas prebit v zaporu oziroma v zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo se ne všteva v čas trajanja tega ukrepa. (6) Sodišče sme odločiti, da ta varnostni ukrep preneha, če je poteklo šest mesecev od začetka izvajanja. O tem odloči sodišče na prošnjo obsojenca, če ugotovi, da so prenehali razlogi za izrek tega ukrepa. Ukrep prepovedi približevanja najpogosteje izreka policija5. V letu 2013 sprejeti Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) je dopolnil policijsko pooblastilo v primerih odreditve prepovedi približevanja tudi s pridržanjem kršitelja, ki ne spoštuje takšne prepovedi (60. člen, in 61. člen): 60. člen – Prepoved približevanja (1) Če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku, in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju v smislu določb kazenskega zakonika in zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: kršitelj), kar policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno delo, smejo policisti odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), ki je kršitelj namerno ne sme prekršiti. Kot kraj se določi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar kršitelja policisti posebej opozorijo. (2) Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi policist tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, v policijskem postopku z njim takoj izreče ustno odredbo, naknadno pa v roku, ki ne sme biti daljši od šestih ur, vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Pisna odredba mora vsebovati podatke o kršitelju, zoper katerega je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), odrejeni ukrep (ukrep zajema tudi določitev razdalje od kraja oziroma osebe, na kateri se kršitelj ne sme gibati, vendar sme biti ta razdalja največ dvesto metrov), opis ogrožanja (način, obseg, trajanje), utemeljitev razlogov za odrejeni ukrep (prejšnji ukrepi policije, trajajoče ali prejšnje grdo ravnanje in podobno) in navedbo, da bo odredba po uradni dolžnosti posredovana v sodno presojo. Policist pozove kršitelja, naj mu pove naslov, kjer mu bo možno vročiti pisno odredbo. Če policist kršitelja ne najde na navedenem naslovu ali naslova noče povedati, mu odredbo vroči tako, da jo pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje, na kar kršitelja ob izreku ustne prepovedi posebej opozori. (3) Kršitelj, ki mu je izrečena prepoved približevanja, mora kraj oziroma območje prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Ob neupoštevanju odredbe policist kršitelja odstrani s kraja. O izrečenem ukrepu policija takoj obvesti krajevno pristojni center za socialno delo, ki oškodovanca seznani z organizacijami, ki so mu na voljo za materialno in nematerialno pomoč in mu na njegovo željo omogoči stik s takšno organizacijo. Če je kraj, ki se mu kršitelj ne sme približati, tudi vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga obiskuje otrok ali mladoletnik, ki je oškodovanec, policija seznani odgovorno osebo vzgojno-izobraževalnega zavoda o trajanju prepovedi približevanja oziroma o ostalih podatkih iz odredbe iz drugega odstavka tega člena, ki so pomembni za zaščito otroka ali mladoletnika. (4) Policija z odredbo iz drugega odstavka tega člena izreče prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur in jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. Če prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi preiskovalni sodnik potrdi, lahko ukrep izreče za čas do deset dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija. Zoper odločbo preiskovalnega sodnika je v treh dneh dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik vroči odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Pritožba zoper odločbo preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve. Določbe o vročanju odločbe preiskovalnega sodnika veljajo tudi za vročitev odločbe zunajobravnavnega senata. (5) Postopek izvedbe prepovedi približevanja podrobneje predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, in ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve. (6) Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi izvaja policija, ki kršitelja, zalotenega na območju prepovedi približevanja, takoj odstrani s tega območja. Policija o ugotovljenih kršitvah izrečene prepovedi približevanja takoj ustno obvesti preiskovalnega sodnika. (7) Kršitelj, ki kljub izrečeni globi zaradi kršitve prepovedi približevanja ponovno krši odrejeno prepoved, se pridrži po določbah tega zakona. 61. člen – Podaljšanje prepovedi približevanja Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku desetih dni, za katere je bila izrečena prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko oškodovanec tri dni pred iztekom ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa iz prejšnjega člena do 60 dni. Če so izpolnjeni zakonski pogoji, preiskovalni sodnik do izteka ukrepa izda odločbo, s katero podaljša prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Zoper to odločbo je v treh dneh dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik pošlje odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Zakon o nalogah in pooblastilih policije je podlaga Pravilniku o prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju6. Pravilnik določa postopek izvedbe ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju5. Policijsko pooblastilo prepovedi približevanja je bilo uveljavljeno leta 2003 s spremembo in dopolnitvijo Zakona o policiji, v praksi pa so policisti pričeli izrekati ukrep po uveljavitvi podzakonskega predpisa, septembra 2004. V praksi so se pri izvajanju navedenega pooblastila pokazale določene pomanjkljivosti, ki so bile upoštevane pri pripravi nove policijske zakonodaje. Tako je Zakon o nalogah in pooblastilih policije z vidika varstva žrtev kaznivih dejanj pomembno nadgradil navedeno policijsko pooblastilo. Po tem zakonu smejo policistke in policisti kršitelju ukrep izreči ne zgolj in samo na kraju, kjer je bilo dejanje storjeno, ampak ga lahko izrečejo kršitelju takoj, ko ga ujamejo, ne glede na kraj. Minimalna razdalja, do katere se sme kršitelj približati žrtvi, ni več določena, saj je praksa pokazala, da je namen ukrepa dosežen že, če se kršitelju določi manjša razdalja od prej minimalno določene7. Prav tako je bila odpravljena praznina, ki je nastala po uveljavitvi Zakona o prekrških iz leta 2011. V starem Zakonu o policiji je 6. odstavek 39.a člena predvideval, da se kršitelja, ki kljub izrečeni globi zaradi kršitve prepovedi še vedno krši odrejeni ukrep, privede k sodnici ali sodniku za prekrške, kar je bilo skladno z določili takrat veljavnega Zakona o prekrških. Ker se po uveljavitvi novega Zakona o prekrških praviloma odloča o prekrških v hitrem postopku pri prekrškovnem organu, kršiteljev ni mogoče privesti v postopek na sodišče, saj sodišče ni stvarno pristojno za obravnavo takega prekrška. Zato je določeno, da policistka ali policist kršitelja, ki ponovno krši prepoved približevanja, pridrži po določbah tega zakona, hkrati pa mu za prekršek izreče predpisano globo. Z novo določbo se ukrep zaostruje oziroma je dana pravna podlaga, da bo ukrep sploh učinkovit in bo dosegel namen. Dodana je pravna podlaga za seznanitev odgovorne osebe vzgojno-izobraževalnih zavodov o trajanju prepovedi približevanja oziroma o ostalih podatkih, ki so pomembni za zaščito otroka, mladoletnice ali mladoletnika v primerih, če je kraj, ki se mu kršitelj ne sme približati, tudi vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga obiskuje otrok, mladoletnica ali mladoletnik, ki je oškodovanka ali oškodovanec7. Raziskava dr. Katje Filipčič iz leta 20118 je med drugim pokazala, da narašča število primerov nasilja v družini, ki jih institucije zaznajo, prepoznajo in obravnavajo. V delu, kjer analizira izrečene ukrepe prepovedi približevanja, so uporabljeni ukrepi v letu 2009. Leta 2009 je bilo izrečenih 1121 ukrepov prepovedi približevanja, v analizo pa je bilo zajetih 198 izrečenih ukrepov (87 na področju Policijske uprave Novo mesto in 111 na področju Policijske uprave Ljubljana). Temeljne značilnosti nasilja v družini so bile v analiziranih zadevah naslednje: - v 77 % primerov je nasilje prijavila sama žrtev, 10 % so prijavili sorodnice ali sorodniki žrtve, le 3 % primerov so prijavile institucije (CSD in zdravstvene institucije). - Ob prijavi nasilnega dogodka so vse žrtve navajale, da nasilje traja »že dlje časa« ali »več let«, malo pa jih je konkretneje opredelilo trajanje doživljanja nasilja. - 97 % storilcev je bilo moških, 3 % žensk. Vse ženske povzročiteljice nasilja, zajete v analizo, so izvajale nasilje nad starši (v enem primeru nad taščo), v nobenem primeru nad partnerjem. - Med povzročitelji nasilja jih je bila polovica mlajših od 40 let, 3 % je bilo starejših od 70 let (med njimi je bila tudi invalidna oseba), 1 % pa je bil mladoletnih, ki so bili vedno nasilni do svojih staršev. - Z vidika odnosa med storilcem in žrtvijo so bile ugotovitve naslednje: med žrtvami so prevladovale žene in izvenzakonske partnerice povzročitelja nasilja (48 %), 19 % žrtev je bilo staršev povzročitelja, skupino 20 % pa so predstavljali otroci povzročitelja (med katerimi so prevladovali mladoletni otroci). - 52 % povzročiteljev nasilja je prekomerno uživalo alkohol oziroma so bili vinjeni v času nasilnega dogodka. - Ukrep prepovedi približevanja je bil izdan v 28 % primerih zaradi izvajanja psihičnega nasilja (prevladovale so grožnje), v 72 % pa zaradi fizičnega nasilja. Kot neustrezna se je skozi raziskavo pokazala (neenotna) praksa policije pri pridržanju na dveh nivojih8: 1. Neustrezna je praksa v primerih, ko policija najprej ustno izreče ukrep prepovedi približevanja, nato pa (ali istočasno z izrekom) praviloma zaradi nadaljevanja z grožnjami storilcu odredi še pridržanje. Če storilec ob prihodu policistk in policistov nadaljuje z nasilnim vedenjem, je treba najprej odrediti pridržanje, šele po prenehanju pridržanja pa mu izreči ukrep prepovedi približevanja. 2. Analiza zadev je tudi pokazala, da policistke in policisti pridržanje odredijo po različnih temeljih: ali po 2. odstavku 109. člena Zakona o prekrških ali po 2. odstavku 157. člena ZKP. Ob tem je treba poudariti, da je bilo pridržanje po po 2. odstavku 109. člena Zakona o prekrških odrejeno tudi, če so policistke in policisti dejanje kvalificirali kot kaznivo dejanje. Takšno ravnanje ni ustrezno. Če je storilec ob prihodu policistov vinjen in nadaljuje z grožnjami oškodovanki ali oškodovancu, ga je po 2. odstavku 109. člena Zakona o prekrških mogoče pridržati le, če je bil zaloten pri storitvi prekrška in ne kaznivega dejanja. V primeru kvalifikacije dejanja kot kaznivega dejanja pa je mogoče takšnega storilca pridržati le po ZKP. V obdobju od leta 2005 do leta 2010 je bilo skupno izrečenih 3.694 ukrepov prepovedi približevanja. Filipčič pravi, da podatki kažejo, da policija zaščiti žrtve s tem ukrepom v skoraj polovici odkritih primerov nasilja v družini. Nadalje je analiza izrečenih ukrepov prepovedi približevanja s strani policije pokazala, da je bilo 97 % storilcev moških, žrtve so bile najpogosteje žene in izvenzakonske partnerice povzročitelja (48 %), sledijo jim starši povzročitelja nasilja (19 %), mladoletni otroci (15 %), bivše partnerke in partnerji (7 %), polnoletni otroci (5 %) in ostali sorodniki oz. sorodnice (6 %). V 28 % zadev je policija izrekla prepoved približevanja zaradi psihičnega nasilja (različnih oblik groženj), ki mu ni bilo pridruženo tudi fizično nasilje. Izrečeni ukrep nadzira policija povprečno dvakrat dnevno. Delež kršitev ukrepov upada. V letu 2009 je ukrep spoštovalo 85 % povzročiteljev nasilja7. 195.a člen Zakona o kazenske postopku (ZKP) predvideva prepoved približanja določenemu kraju ali osebi: (1) Če so podane okoliščine iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona, vendar je nevarnost, da bo obdolženec uničil sledove kaznivega dejanja, vplival na priče, udeležence ali prikrivalce ali ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, moč odvrniti s prepovedjo približanja obdolženca določenemu kraju ali osebi, uporabi sodišče ta ukrep. (2) Sodišče določi primerno razdaljo – oddaljenost od določenega kraja ali osebe, ki jo mora obdolženec spoštovati in je namerno ne sme prekoračiti; v nasprotnem primeru lahko sodišče zoper njega odredi pripor. O tej posledici je obdolženca predhodno vselej treba obvestiti. (3) Če razdaljo – oddaljenost, ki jo mora spoštovati obdolženec, namerno krši z ukrepom varovana oseba, jo lahko sodišče vsakokrat kaznuje z denarno kaznijo iz 78. člena tega zakona. (4) O ukrepu iz tega člena odloči sodišče z obrazloženim sklepom; obrazložitev mora vsebovati utemeljitev suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, okoliščin iz prvega odstavka tega člena in uporabe tega ukrepa. |
||||||||||||||||||||
 |
||||||||||||||||||||
| b. Kakšni so roki za izdajo ukrepa? Ali obstaja rok ali pravilo nujnosti, opredeljeno v pravnem okviru, ali ta zagotovi takojšnjo zaščito? Ali obstajajo finančni stroški, ki jih poravna žrtev ali tretja oseba, ko sproži postopek pridobitve ukrepa za zaščito (sodne takse, dokazi, itd.)? Kakšne dokaze je treba predložiti za izpolnitev zakonskih zahtev? Kako dolgo lahko postopek traja (ena obravnava, ali več)? Ko je odredba izdana, kako dolgo lahko traja? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| b. Kakšni so roki za izdajo ukrepa? Ali obstaja rok ali pravilo nujnosti, opredeljeno v pravnem okviru, ali ta zagotovi takojšnjo zaščito? Ali obstajajo finančni stroški, ki jih poravna žrtev ali tretja oseba, ko sproži postopek pridobitve ukrepa za zaščito (sodne takse, dokazi, itd.)? Kakšne dokaze je treba predložiti za izpolnitev zakonskih zahtev? Kako dolgo lahko postopek traja (ena obravnava, ali več)? Ko je odredba izdana, kako dolgo lahko traja? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
| c. Ali se lahko izda prepoved približevanja brez navzočnosti storilca? Če je odgovor pritrdilen, navedite, potrebne pogoje. Ali ima oseba, zoper katero je nalog za zaščito izdan, pravico do pritožbe? Če je odgovor pritrdilen, kdo predstavlja drugostopenjski organ? Opišite postopek pritožbe (odgovorni organ, časovni okvir, itd.). |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| c. Ali se lahko izda prepoved približevanja brez navzočnosti storilca? Če je odgovor pritrdilen, navedite, potrebne pogoje. Ali ima oseba, zoper katero je nalog za zaščito izdan, pravico do pritožbe? Če je odgovor pritrdilen, kdo predstavlja drugostopenjski organ? Opišite postopek pritožbe (odgovorni organ, časovni okvir, itd.). |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
| d. Ali mora biti predlog ukrepa o zaščiti del drugega postopka (razveze, kazenskega postopka, skrbništva, ipd.), ali se lahko predloži in odobri neodvisno? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| d. Ali mora biti predlog ukrepa o zaščiti del drugega postopka (razveze, kazenskega postopka, skrbništva, ipd.), ali se lahko predloži in odobri neodvisno? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
| e. Ali je kršitev prepovedi približevanja predmet kazenskih ali drugih pravnih sankcij? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| e. Ali je kršitev prepovedi približevanja predmet kazenskih ali drugih pravnih sankcij? |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
| f. Če je statistika na voljo, navedite število prepovedi približevanja, izdanih v zadnjih dveh letih; če je mogoče, navedite na letni osnovi. Navedite informacije o številu sprejetih ukrepov proti domnevnim storilcem ženskega oziroma moškega spola. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Odgovor: Podatki policije o izrečenih ukrepih prepovedi približevanja kažejo, da so bile žrtve v večini primerov ženske. Statistični podatki o številu žrtev (en ukrep lahko zajame več žrtev nasilja) v primerih izreka prepovedi približevanja po 60. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije v letih 2008 – 2013, pa so naslednji9:
Tabela: Prepovedi približevanja po ZNPPol 10.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| f. Če je statistika na voljo, navedite število prepovedi približevanja, izdanih v zadnjih dveh letih; če je mogoče, navedite na letni osnovi. Navedite informacije o številu sprejetih ukrepov proti domnevnim storilcem ženskega oziroma moškega spola. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Odgovor: Podatki policije o izrečenih ukrepih prepovedi približevanja kažejo, da so bile žrtve v večini primerov ženske. Statistični podatki o številu žrtev (en ukrep lahko zajame več žrtev nasilja) v primerih izreka prepovedi približevanja po 60. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije v letih 2008 – 2013, pa so naslednji9:
Tabela: Prepovedi približevanja po ZNPPol 10.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
[1] Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo in 47/13. [2] Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Ur. l. RS, št. 15/13. [3] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [4] Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), Ur. l. RS, št. 54/15. [5] Filipčič, K. (2014) Zakonodaja na področju preprečevanja nasilja v družini v Sloveniji. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 157–74. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [6] Pravilniku o prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju, Ur. l. RS 49/14. [7] Tretje periodično poročilo Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, maj 2014. Dostopno preko: http://www.vlada.si/delo_vlade/gradiva_v_obravnavi/gradivo_v_obravnavi/?tx_govpapers_pi1[single]=%2FMANDAT13%2FVLADNAGRADIVA.NSF%2F18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%2F59ee5a11f1e46e03c1257ce40039696d%3FOpenDocument&cHash=d3b366eddb730c37f0442cbef659ee88, 13. 6. 2014. [8] Filipčič, K. (2011) Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in v partnerskih odnosih, 09.2008/02.2011. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. [9] Miklič, N. (2014) Pristojnosti policije na področju preprečevanja nasilja v dužini. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 190–8. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [10] Podatki posredovani s strani Ministrstva za notranje zadeve, Generalna policijska postaja, z dne 30. 9. 2015. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
