|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 52. člen - Nujni omejitveni ukrepi |
| Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo pristojni organi pooblastila za izrekanje ukrepov v primerih neposredne nevarnosti, da storilec nasilja v družini zapusti prebivališče žrtve ali ogrožene osebe za ustrezno dolgo obdobje in da se mu prepove vstop v prebivališče ali stik z žrtvijo ali ogroženo osebo. Ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, dajejo prednost varnosti žrtev ali ogroženih oseb. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 52. člena Nujni omejitveni ukrepi | ||
| Primerjava med državami 52. člena Nujni omejitveni ukrepi | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstajajo nujni omejitveni ukrepi, kot je opredeljeno v 52. členu? Ali se jih lahko izda v 24. urah od pojava neposredne nevarnosti za žrtve? Kdo odloča o teh ukrepih? Za kakšen postopek gre (sodni, upravni, itd.)? Ali se storilec lahko pritoži? Kakšna merila je treba izpolniti, da se dodeli nujni omejitveni ukrep? Koliko časa ukrep traja? |
|
Odgovor: Policija lahko po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)1 izda prepoved približevanja na licu mesta. Prepoved traja 48 ur nato je na preiskovalni sodnici/sodniku, če ga podaljša. Po tem zakonu smejo policistke in policisti kršitelju ukrep izreči ne zgolj in samo na kraju, kjer je bilo dejanje storjeno, ampak ga lahko izrečejo kršitelju takoj, ko ga ujamejo, ne glede na kraj. Minimalna razdalja, do katere se sme kršitelj približati žrtvi, ni več določena, saj je praksa pokazala, da je namen ukrepa dosežen že, če se kršitelju določi manjša razdalja od prej minimalno določene2. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)3 od 18. do 24. člena predvideva ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve. Kot smo omenili že zgoraj, ima ZPND številne pomanjkljivosti4. Sem posebej spada odsotnost sankcij za kršitev ukrepov, kar pomeni, da lahko povzročitelj nasilja neovirano in nekaznovano krši ukrepe, izrečene po ZPND. Ko žrtev v takem primeru pokliče policijo, ta povzročitelju ne more izreči sankcije, temveč žrtev le usmeri na nadaljnje postopke. To v praksi pomeni, da mora žrtev na sodišče vložiti predlog za izvršbo, v kateri mora predlagati tudi globo v primeru kršitve, čakati, da sodišče izda sklep, da se izvršba dovoli, šele nato lahko ob ponovni kršitvi pričakuje posredovanje policije4. Ukrep prepovedi približevanja, ki lahko spada tako med ukrepe za obvladovanje tveganja kot med nujne omejitvene ukrepe, obravnavamo pod 53. členom Konvencije. |
 |
| a. Ali obstajajo nujni omejitveni ukrepi, kot je opredeljeno v 52. členu? Ali se jih lahko izda v 24. urah od pojava neposredne nevarnosti za žrtve? Kdo odloča o teh ukrepih? Za kakšen postopek gre (sodni, upravni, itd.)? Ali se storilec lahko pritoži? Kakšna merila je treba izpolniti, da se dodeli nujni omejitveni ukrep? Koliko časa ukrep traja? |
|
Odgovor: Policija lahko po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)1 izda prepoved približevanja na licu mesta. Prepoved traja 48 ur nato je na preiskovalni sodnici/sodniku, če ga podaljša. Po tem zakonu smejo policistke in policisti kršitelju ukrep izreči ne zgolj in samo na kraju, kjer je bilo dejanje storjeno, ampak ga lahko izrečejo kršitelju takoj, ko ga ujamejo, ne glede na kraj. Minimalna razdalja, do katere se sme kršitelj približati žrtvi, ni več določena, saj je praksa pokazala, da je namen ukrepa dosežen že, če se kršitelju določi manjša razdalja od prej minimalno določene2. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)3 od 18. do 24. člena predvideva ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve. Kot smo omenili že zgoraj, ima ZPND številne pomanjkljivosti4. Sem posebej spada odsotnost sankcij za kršitev ukrepov, kar pomeni, da lahko povzročitelj nasilja neovirano in nekaznovano krši ukrepe, izrečene po ZPND. Ko žrtev v takem primeru pokliče policijo, ta povzročitelju ne more izreči sankcije, temveč žrtev le usmeri na nadaljnje postopke. To v praksi pomeni, da mora žrtev na sodišče vložiti predlog za izvršbo, v kateri mora predlagati tudi globo v primeru kršitve, čakati, da sodišče izda sklep, da se izvršba dovoli, šele nato lahko ob ponovni kršitvi pričakuje posredovanje policije4. Ukrep prepovedi približevanja, ki lahko spada tako med ukrepe za obvladovanje tveganja kot med nujne omejitvene ukrepe, obravnavamo pod 53. členom Konvencije. Zakon o nalogah in pooblastilih policije določa prepoved približevanja v 60. in 61. členu: 60. člen – Prepoved približevanja (1) Če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku, in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju v smislu določb kazenskega zakonika in zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: kršitelj), kar policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno delo, smejo policisti odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), ki je kršitelj namerno ne sme prekršiti. Kot kraj se določi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar kršitelja policisti posebej opozorijo. (2) Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi policist tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, v policijskem postopku z njim takoj izreče ustno odredbo, naknadno pa v roku, ki ne sme biti daljši od šestih ur, vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Pisna odredba mora vsebovati podatke o kršitelju, zoper katerega je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), odrejeni ukrep (ukrep zajema tudi določitev razdalje od kraja oziroma osebe, na kateri se kršitelj ne sme gibati, vendar sme biti ta razdalja največ dvesto metrov), opis ogrožanja (način, obseg, trajanje), utemeljitev razlogov za odrejeni ukrep (prejšnji ukrepi policije, trajajoče ali prejšnje grdo ravnanje in podobno) in navedbo, da bo odredba po uradni dolžnosti posredovana v sodno presojo. Policist pozove kršitelja, naj mu pove naslov, kjer mu bo možno vročiti pisno odredbo. Če policist kršitelja ne najde na navedenem naslovu ali naslova noče povedati, mu odredbo vroči tako, da jo pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje, na kar kršitelja ob izreku ustne prepovedi posebej opozori. (3) Kršitelj, ki mu je izrečena prepoved približevanja, mora kraj oziroma območje prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Ob neupoštevanju odredbe policist kršitelja odstrani s kraja. O izrečenem ukrepu policija takoj obvesti krajevno pristojni center za socialno delo, ki oškodovanca seznani z organizacijami, ki so mu na voljo za materialno in nematerialno pomoč in mu na njegovo željo omogoči stik s takšno organizacijo. Če je kraj, ki se mu kršitelj ne sme približati, tudi vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga obiskuje otrok ali mladoletnik, ki je oškodovanec, policija seznani odgovorno osebo vzgojno-izobraževalnega zavoda o trajanju prepovedi približevanja oziroma o ostalih podatkih iz odredbe iz drugega odstavka tega člena, ki so pomembni za zaščito otroka ali mladoletnika. (4) Policija z odredbo iz drugega odstavka tega člena izreče prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur in jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. Če prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi preiskovalni sodnik potrdi, lahko ukrep izreče za čas do deset dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija. Zoper odločbo preiskovalnega sodnika je v treh dneh dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik vroči odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Pritožba zoper odločbo preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve. Določbe o vročanju odločbe preiskovalnega sodnika veljajo tudi za vročitev odločbe zunajobravnavnega senata. (5) Postopek izvedbe prepovedi približevanja podrobneje predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, in ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve. (6) Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi izvaja policija, ki kršitelja, zalotenega na območju prepovedi približevanja, takoj odstrani s tega območja. Policija o ugotovljenih kršitvah izrečene prepovedi približevanja takoj ustno obvesti preiskovalnega sodnika. (7) Kršitelj, ki kljub izrečeni globi zaradi kršitve prepovedi približevanja ponovno krši odrejeno prepoved, se pridrži po določbah tega zakona. 61. člen – Podaljšanje prepovedi približevanja Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku desetih dni, za katere je bila izrečena prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko oškodovanec tri dni pred iztekom ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa iz prejšnjega člena do 60 dni. Če so izpolnjeni zakonski pogoji, preiskovalni sodnik do izteka ukrepa izda odločbo, s katero podaljša prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Zoper to odločbo je v treh dneh dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik pošlje odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Zakon o nalogah in pooblastilih policije je podlaga Pravilniku o prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju5. Pravilnik določa postopek izvedbe ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju6. ZPND od 18. do 24. člena predvideva ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve: 18. člen – Varovanje življenja in zagotavljanje osebne varnosti žrtve Policija varuje življenje in zagotavlja osebno varnost žrtve v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje policije. Na prošnjo žrtve policija zagotovi žrtvi varnost ob vstopu v stanovanjske prostore, v katerih prebiva, da lahko iz njih vzame stvari, ki so potrebne za zagotavljanje njenih osnovnih življenjskih potreb in osnovnih življenjskih potreb njenih otrok. 19. člen – Prepovedi zaradi nasilnih dejanj (1) Žrtev lahko sodišču predlaga, da določi ukrepe za odvrnitev nadaljnje škode. Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, na predlog žrtve z odločbo prepove zlasti: – vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev; – zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev; – zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev redno nahaja (delovno mesto, šola, vrtec …); – navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo; – vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo. (2) Ukrepe po prejšnjem odstavku lahko sodišče izreče tudi: a) če je povzročitelj nasilja žrtvi grozil, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice; b) če je povzročitelj nasilja protipravno vstopil v stanovanje, v katerem živi žrtev ali drugače motil njeno mirno posest; c) če povzročitelj nasilja žrtev proti njeni izrecni volji protipravno nadleguje, na primer z zasledovanjem ali uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo; d) če povzročitelj nasilja žrtev proti njeni izrecni volji protipravno nadleguje z uporabo oziroma objavljanjem vseh osebnih podatkov žrtve, sodnih spisov in osebnih zapisov na svetovnem medmrežju. (3) Ukrepe po prvem in drugem odstavku tega člena sodišče izreče tudi, če je povzročitelj nasilja dejanje izvršil v stanju prehodne nerazsodnosti, razen če se dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje. (4) Sodišče časovno omeji trajanje ukrepov iz prvega odstavka tega člena na največ šest mesecev. Žrtev lahko predlaga podaljšanje ukrepa še za največ šest mesecev. (5) Pritožba zoper ukrep, ki ga izreče sodišče, ne zadrži izvršitve ukrepa. 20. člen – Varstvo otrok (1) Postopek za odločitev o ukrepih iz prvega odstavka 19. člena tega zakona začne sodišče v primerih, ko je žrtev otrok, na predlog otroka, starejšega od petnajst let, staršev oziroma enega od staršev, če jim ni odvzeta starševska skrb, ali centra za socialno delo. Če so navedeni ukrepi izrečeni zaradi varstva otroka, spremlja njihovo izvajanje center za socialno delo. (2) Center za socialno delo je dolžan izvesti tudi vse druge potrebne ukrepe za varstvo otroka v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja. 21. člen – Prepustitev stanovanja v skupni uporabi (1) Žrtev lahko sodišču predlaga, da odloči o prepustitvi stanovanja v skupni uporabi. Sodišče lahko na predlog žrtve z odločbo naloži povzročitelju nasilja, ki z žrtvijo, ki jo je telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, živi v skupnem gospodinjstvu, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. (2) Sodišče časovno omeji trajanje ukrepa iz prejšnjega odstavka, če sta žrtev in povzročitelj nasilja solastnika ali skupna lastnika stanovanja v skupni uporabi, če imata na zemljišču, na katerem je stanovanje v skupni uporabi, stavbno pravico, pravico užitka ali rabe, ali če sta ga skupaj najela. (3) Sodišče omeji trajanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena na največ šest mesecev, če je povzročitelj nasilja sam ali s tretjo osebo lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi, ali če ima na zemljišču, na katerem je stanovanje, sam ali s tretjo osebo stavbno pravico, pravico užitka ali rabe, ali če ga je sam ali s tretjo osebo najel. Če žrtev v roku, ki ga določi sodišče, kljub skrbnemu prizadevanju ne more najti drugega primernega bivalnega prostora, lahko sodišče rok iz prejšnjega stavka na predlog žrtve izjemoma podaljša še za največ šest mesecev, razen če bi to povzročilo nesorazmerno težko breme za tretjo osebo. (4) Povzročitelj nasilja, ki mora žrtvi stanovanje prepustiti v izključno uporabo, je dolžan opustiti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati takšno uporabo. (5) Žrtev, ki ji je stanovanje prepuščeno v izključno uporabo, nosi v času izključne uporabe stanovanja stroške rednega upravljanja stanovanja. (6) Povzročitelj nasilja lahko od žrtve zahteva primerno nadomestilo za izključno uporabo stanovanja, če je to skladno z načelom pravičnosti. (7) Žrtev mora predlog iz prvega odstavka tega člena podati najkasneje v treh mesecih, odkar je utrpela katero od ravnanj iz prvega odstavka tega člena. 22. člen – Stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi (1) Ob razvezi zakonske zveze sme zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahtevati, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita oziroma sta živela. (2) Sodišče lahko dodeli stanovanje v izključno uporabo zakoncu, ki vloži zahtevo iz prejšnjega odstavka, čeprav bi sicer obstajali pogoji za dodelitev le dela stanovanja, če je to potrebno, da se ob razvezi prepreči nasilje med zakoncema ali nasilje nad otroki. (3) Sodišče omeji trajanje ukrepa iz prejšnjega odstavka na največ šest mesecev. Na predlog žrtve lahko sodišče ukrep izjemoma podaljša še za največ šest mesecev. (4) Zakonec, ki mu je stanovanje prepuščeno v izključno uporabo, nosi v času izključne uporabe stanovanja stroške rednega upravljanja stanovanja. (5) Povzročitelj nasilja lahko od žrtve nasilja zahteva primerno nadomestilo za izključno uporabo stanovanja, če je to skladno z načelom pravičnosti. (6) Zakonec, ki je drugemu zakoncu zavezan prepustiti stanovanje v uporabo, je dolžan opustiti vse, kar bi temu zakoncu oteževalo ali preprečilo uporabo stanovanja ali njegovega dela. 23. člen – Izvršba Izvršba v primeru prepustitve stanovanja po 21. in 22. členu tega zakona se opravi po pravilih za izpraznitev in izročitev nepremičnin. 24. člen – Pristojnost Za odločanje o ukrepih po 19. in 21. členu tega zakona je stvarno pristojno okrožno sodišče v nepravdnem postopku, če ni z zakonom določeno drugače. Sodišče obravnava zadeve prednostno, postopek je nujen, javnost je izključena. Prepustitev stanovanja v skupni rabi poleg ZPND ureja tudi Zakon o pravdnem postopku (ZPP)7. v 411. členu: Med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. V zakonskem sporu izda sodišče na predlog zakonca tudi začasno odredbo o njegovem preživljanju in o izselitvi drugega zakonca iz skupnega stanovanja, če je to potrebno, da se prepreči nasilje. Začasne odredbe iz prejšnjih odstavkov se izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje. |
 |
| b. Koliko je bilo v zadnjih dveh letih izdanih nujnih omejitvenih ukrepov; prosimo, navedite na letni ravni, če je možno. Kdo je moral zapustiti dom (žrtev ali storilec)? | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Odgovor: Za čas prepovedi približevanja se povzročitelju nasilja prepove približevati določenim krajem in osebam. Za kraj je določeno bivališče žrtve (skupen dom, varna hiše itd.).
Tabela: Prepovedi približevanja po ZNPPol8 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| b. Koliko je bilo v zadnjih dveh letih izdanih nujnih omejitvenih ukrepov; prosimo, navedite na letni ravni, če je možno. Kdo je moral zapustiti dom (žrtev ali storilec)? | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Odgovor: Za čas prepovedi približevanja se povzročitelju nasilja prepove približevati določenim krajem in osebam. Za kraj je določeno bivališče žrtve (skupen dom, varna hiše itd.).
Tabela: Prepovedi približevanja po ZNPPol8 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
[1] Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Ur. l. RS, št. 15/13. [2] Tretje periodično poročilo Republike Slovenije o izvajanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, maj 2014. Dostopno preko: http://www.vlada.si/delo_vlade/gradiva_v_obravnavi/gradivo_v_obravnavi/?tx_govpapers_pi1[single]=%2FMANDAT13%2FVLADNAGRADIVA.NSF%2F18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%2F59ee5a11f1e46e03c1257ce40039696d%3FOpenDocument&cHash=d3b366eddb730c37f0442cbef659ee88, 13. 6. 2014. [3] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [4] Ramšak, A., Šetinc Vernik, M., Vernik Šetinc, B. (ur.) (2014) Senčno poročilo koalicije nevladnih organizacij Odboru za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Sloveniji. Ob 2. periodičnem poročilu Republike Slovenije k Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dostopno preko: http://www.ekvilib.org/images/stories/sencno%20porocilo_SLO.pdf, 20. 6. 2014. [5] Pravilniku o prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju, Ur. l. RS, št. 49/2014. [6] Filipčič, K. (2014a) Zakonodaja na področju preprečevanja nasilja v družini v Sloveniji. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 157–74. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja [7] Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US in 10/14 - odl. US. [8] Podatki posredovani s strani Ministrstva za notranje zadeve, Policija, z dne 30. 9. 2015. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
