|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da vsi ustrezni organi pripravijo oceno tveganja smrtnosti, resnosti razmer in nevarnosti ponavljanja nasilja za obvladovanje tveganja in, če je to potrebno, zagotovitev usklajene varnosti in podpore. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da ocena iz prejšnjega odstavka v vseh fazah preiskovanja in uporabe zaščitnih ukrepov ustrezno upošteva dejstvo, da imajo storilci nasilnih dejanj s področja uporabe te konvencije strelno orožje ali dostop do njega. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 51. člena Ocena in obvladovanje tveganja | ||
| Primerjava med državami 51. člena Ocena in obvladovanje tveganja | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali se za vsak posamičen primer nasilja nad ženskami obvezno naredi oceno tveganja? Pomembno je, da ocena upošteva tveganje smrti, resnost nasilja/situacijo in tveganje za ponovitev nasilja? Ali so dolžni narediti načrt za obvladovanje tveganja v posameznih primerih po standardiziranem postopku in z vsemi ključnimi pristojnimi organi? Če je odgovor pritrdilen, navedite podrobne informacije. |
|
Odgovor: Na centru za socialno delo (CSD) izdela načrta varnosti strokovna delavka ali delavec. Skupaj z žrtvijo razišče situacijo in opredeli problem nasilja, identificira se kdo so še (možne) žrtve nasilja v družini, oceni psihofizično stanje žrtve, socialno podporno mrežo žrtve, skupaj z njo izdela prav tako začetno oceno ogroženosti, opredeli načine ravnanja za zagotavljanje varnosti in krepitev njene moči, žrtev seznani z vsemi pravicami in možnostmi na osnovi različnih zakonov. CSD opravi pogovor z žrtvijo, analiza tveganja, izdelavo začetne ocene ogroženosti in izdelavo individualnega varnostnega načrta1. Nevladne organizacije smo v predlogih za spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)2 glede 15. člena, ki govori o načrtu pomoči predlagale spremembo člena: "15. člen (načrt pomoči žrtvi) (1) Center za socialno delo je po proučitvi okoliščin primera dolžan nuditi žrtvi oblike pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo in oceniti, ali je potrebno oblikovati načrt pomoči žrtvi, ki ga oblikuje skupaj z žrtvijo. Načrt pomoči oblikuje, če je za vzpostavitev varnega okolja žrtve potrebno dlje časa trajajoče ukrepanje oziroma je potrebnih več ukrepov pomoči in v drugih primerih, če oceni, da je to potrebno. (2) Načrt pomoči se pripravi v okviru multidisciplinarnega tima iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona. Center za socialno delo pozove k sodelovanju v timu tudi druge organe in organizacije, ki so ali bodo v okviru področja svojega delovanja obravnavali žrtev oziroma povzročitelja nasilja ter nevladne organizacije. Odgovorne osebe organov in organizacij, ki so pozvane k pripravi načrta pomoči, so dolžne zagotoviti sodelovanje predstavnikov organov in organizacij. (3) Če je žrtev nasilja otrok, se v načrtu pomoči predvidijo tudi ukrepi za varstvo otroka po predpisih, ki urejajo družinska razmerja. Kadar center izve za nasilje v družini, mora v vsakem primeru oblikovati načrt pomoči žrtvi, ne le oceniti, ali bi bilo to potrebno. Seznanjanje žrtev z možnostmi in načrtovanje konkretnih dogovorov za zagotovitev varnosti je ena ključnih stvari za njihovo opolnomočenje, zato morajo biti vse institucije in organi dolžni žrtve nasilja seznaniti z ukrepi za zagotovitev varnosti žrtvam nasilja, s postopki, ki bodo potekali v času obravnave, in z drugimi oblikami pomoči žrtvam nasilja, ki jo nudijo sami, ter usmeriti žrtev nasilja na druge pristojne institucije in organe.« |
 |
| a. Ali se za vsak posamičen primer nasilja nad ženskami obvezno naredi oceno tveganja? Pomembno je, da ocena upošteva tveganje smrti, resnost nasilja/situacijo in tveganje za ponovitev nasilja? Ali so dolžni narediti načrt za obvladovanje tveganja v posameznih primerih po standardiziranem postopku in z vsemi ključnimi pristojnimi organi? Če je odgovor pritrdilen, navedite podrobne informacije. |
|
Odgovor: Na centru za socialno delo (CSD) izdela načrta varnosti strokovna delavka ali delavec. Skupaj z žrtvijo razišče situacijo in opredeli problem nasilja, identificira se kdo so še (možne) žrtve nasilja v družini, oceni psihofizično stanje žrtve, socialno podporno mrežo žrtve, skupaj z njo izdela prav tako začetno oceno ogroženosti, opredeli načine ravnanja za zagotavljanje varnosti in krepitev njene moči, žrtev seznani z vsemi pravicami in možnostmi na osnovi različnih zakonov. CSD opravi pogovor z žrtvijo, analiza tveganja, izdelavo začetne ocene ogroženosti in izdelavo individualnega varnostnega načrta1. Nevladne organizacije smo v predlogih za spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)2 glede 15. člena, ki govori o načrtu pomoči predlagale spremembo člena: "15. člen (načrt pomoči žrtvi) (1) Center za socialno delo je po proučitvi okoliščin primera dolžan nuditi žrtvi oblike pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo in oceniti, ali je potrebno oblikovati načrt pomoči žrtvi, ki ga oblikuje skupaj z žrtvijo. Načrt pomoči oblikuje, če je za vzpostavitev varnega okolja žrtve potrebno dlje časa trajajoče ukrepanje oziroma je potrebnih več ukrepov pomoči in v drugih primerih, če oceni, da je to potrebno. (2) Načrt pomoči se pripravi v okviru multidisciplinarnega tima iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona. Center za socialno delo pozove k sodelovanju v timu tudi druge organe in organizacije, ki so ali bodo v okviru področja svojega delovanja obravnavali žrtev oziroma povzročitelja nasilja ter nevladne organizacije. Odgovorne osebe organov in organizacij, ki so pozvane k pripravi načrta pomoči, so dolžne zagotoviti sodelovanje predstavnikov organov in organizacij. (3) Če je žrtev nasilja otrok, se v načrtu pomoči predvidijo tudi ukrepi za varstvo otroka po predpisih, ki urejajo družinska razmerja. Kadar center izve za nasilje v družini, mora v vsakem primeru oblikovati načrt pomoči žrtvi, ne le oceniti, ali bi bilo to potrebno. Seznanjanje žrtev z možnostmi in načrtovanje konkretnih dogovorov za zagotovitev varnosti je ena ključnih stvari za njihovo opolnomočenje, zato morajo biti vse institucije in organi dolžni žrtve nasilja seznaniti z ukrepi za zagotovitev varnosti žrtvam nasilja, s postopki, ki bodo potekali v času obravnave, in z drugimi oblikami pomoči žrtvam nasilja, ki jo nudijo sami, ter usmeriti žrtev nasilja na druge pristojne institucije in organe.« Kot poudarja Milek Ogrinc3 za primer dela CSD, je za »uspešno načrtovanje pomoči potrebno oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Stopnje ogroženosti so del širših smernic za delo na področju preprečevanja nasilja v družini.« CSD v pogovoru z žrtvijo nasilja skupaj oceni, »kolikšna je njena ogroženost in ogroženost njenih otrok. Odrasla žrtev nasilja sama najbolje oceni tveganje in verjetnost za nadaljnje nasilje v družini. Zato pri oceni ogroženosti žrtve upoštevamo tudi njeno oceno tveganja in na tej podlagi načrtujemo nadaljnje ukrepe. Pripravi se strokovna ocena stopnje ogroženosti – osnovna, srednja, visoka. Ocena se pripravi še na podlagi vedenja povzročitelja nasilja, psihičnega in fizičnega stanja žrtve nasilja, njenih prepričanj in podpore socialne mreže. Na podlagi podane ocene o ogroženosti ima žrtev pravico zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopke na sodišču, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)4." ZPND določa obveznost državnega zbora sprejeti nacionalni program, ki obsega tudi pripravo ocene stanja in opredelitev ključnih problemov na predmetnem področju. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini5 mora obsegati tudi oceno stanja in tveganja. V novem programu (v okviru enega in drugega zakona) za petletno obdobje se določi, da ustrezni organi pripravijo oceno tveganja smrtnosti, resnosti razmer in nevarnosti ponavljanja nasilja za obvladovanje tveganja in, če je to potrebno, zagotovitev usklajene varnosti in podpore, kot to določa Konvencija6. V 2. odstavku 15. člena ZPND organom in organizacijam nalaga dolžnost sodelovanja v multidisciplinarnih timih, katerega cilj je med drugim tudi zagotavljanje koordiniranega sodelovanja in ukrepanja institucij. |
 |
| b. Ali ocena tveganja vedno vključuje informacije o posesti in dostopu do strelnega orožja (zakonitem ali nezakonitem)? Kdo lahko zaseže orožje, in na podlagi česa? Ali je v primeru nasilja nad ženskami mogoče zapleniti strelno orožje (začasno ali trajno) kljub zakonitemu posedovanju in zakonitemu dostopu? |
| Odgovor: Čakamo na podatke. |
| b. Ali ocena tveganja vedno vključuje informacije o posesti in dostopu do strelnega orožja (zakonitem ali nezakonitem)? Kdo lahko zaseže orožje, in na podlagi česa? Ali je v primeru nasilja nad ženskami mogoče zapleniti strelno orožje (začasno ali trajno) kljub zakonitemu posedovanju in zakonitemu dostopu? |
| Odgovor: Čakamo na podatke. |
|
|
|
[1] Naloge za preprečevanje nasilja v družini na CSD. Dostopno preko: http://www.scsd.si/rezultati-iskanja.html?keywords=nasilje+v+dru%C5%BEini, 22. 6. 2014. [2] Predlogi za spremembo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, usklajeni med nevladnimi organizacijami (2015). Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Dostopno preko: http://www.drustvo-dnk.si/images/stories/novice/2015-07-22-spremembezpnd.pdf, 25. 11. 2015. [3] Milek Ogrinc, M. (2014) Pristojnosti centrov za socialno delo na področju preprečevanja nasilja v družini. V: Veselič, Š., Horvat, D. in Plaz, M., ur. (2014) Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, s. 157–74. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [4] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [5] Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014, Ur. l. RS, št. 16/08. [6] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
