|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 50. člen - TakojÅ¡en odziv, prepreÄevanje in zaÅ¡Äita |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pristojni organi pregona nemudoma in ustrezno odzovejo na vse oblike nasilja, ki jih zajema podroÄje uporabe te konvencije, z ustrezno in takojšnjo zašÄito žrtev. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pristojni organi pregona nemudoma in ustrezno vkljuÄijo v prepreÄevanje vseh oblik nasilja in zašÄito pred njimi s podroÄja uporabe te konvencije, vkljuÄno z uporabo preventivnih operativnih ukrepov in zbiranjem dokazov. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 50. člena TakojÅ¡en odziv, prepreÄevanje in zaÅ¡Äita | ||
| Primerjava med državami 50. člena TakojÅ¡en odziv, prepreÄevanje in zaÅ¡Äita | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Prosimo, doloÄite pravice in dolžnosti organov pregona v zvezi s primeri nasilja nad ženskami (na primer, ali imajo pravico vstopiti v prostor, kjer je prisotna žrtev, ji dati informacije o pomoÄi, itd.)? Ali ima policija posebej usposobljen kader za delo z žrtvami? Kakšno je razmerje med moškim in ženskim med zaposlenimi v policiji, tudi na višjih položajih? Kakšna so pravila zbiranja dokazov, zaslišanja (po 258. odstavku Obrazložitvenega poroÄila)? |
|
Odgovor: Kot piše dr. FilipÄiÄ1 je pri nudenju pomoÄi žrtvam hitrost pri ukrepanju pristojnih organov in organizacij kljuÄnega pomena. In to ne le zaradi varnosti žrtve nasilja, paÄ pa tudi zato, »da žrtev ne izgubi zaupanja v uÄinkovitost delovanja organov in organizacij in da povzroÄitelj nasilja prejme jasno sporoÄilo, da država njegovega ravnanja ne dopušÄa. … Zato je Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)2 jasno doloÄil, da morajo primere nasilja obravnavati prednostno pred ostalimi nalogami, ki so jih sicer dolžne izvajati.« ZPND to doloÄa v 1. odstavku 10. Älena. Zakon o kazenskem postopku (ZKP)3 upošteva dolžnost organov pregona, ki jo Konvencija doloÄa za vse oblike nasilja s podroÄja uporabe le-te na splošno za vsa kazniva dejanja, kar pomeni, da ustrezno ureja odzivnost, prepreÄevanje in zašÄito, glede na to doloÄbo (145. Älen, 146. Älen, 201. Älen, 195.a Älen), piše PIC4. Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice5 je leta 2014 izrazil zaskrbljenost zaradi visoke stopnje nasilja v družini v Sloveniji, kljub sprejetju nekaterih dokumentov in ukrepov. Prav tako je izrazil zaskrbljenost zaradi omejene uÄinkovitosti zašÄitnih mehanizmov za žrtve nasilja v družini, vkljuÄno s pomanjkljivim uveljavljanjem ukrepov prepovedi približevanja proti povzroÄiteljem nasilja ter blagim kaznim za povzroÄitelje nasilja, ki jih izrekajo sodišÄa. Odbor5 je državo pozval, da sprejme vse uÄinkovite ukrepe, vkljuÄno s potrebnimi spremembami ZPND, da bi prepreÄila nasilje v družini. Država pogodbenica mora zagotoviti, da so zašÄitni mehanizmi, ki so na voljo žrtvam nasilja, uÄinkovito implementirani, vkljuÄno z uveljavljanjem ukrepov prepovedi približevanja, primernim dostopom do varnih hiš za takojšnjo fiziÄno zašÄito, doloÄilom o pravni pomoÄi in zdravstvenimi storitvami ter odškodninami. Odbor Slovenijo tudi poziva, da intenzivira ukrepe za ozavešÄanje javnosti, zagotovi usposabljanja za zaposlene v pravosodnih organih, sodnice in sodnike o resnosti in kazenski naravi nasilja v družini. Prav tako mora država zagotoviti uvajanje primernih sankcij prosti povzroÄiteljem nasilja. |
 |
| a. Prosimo, doloÄite pravice in dolžnosti organov pregona v zvezi s primeri nasilja nad ženskami (na primer, ali imajo pravico vstopiti v prostor, kjer je prisotna žrtev, ji dati informacije o pomoÄi, itd.)? Ali ima policija posebej usposobljen kader za delo z žrtvami? Kakšno je razmerje med moškim in ženskim med zaposlenimi v policiji, tudi na višjih položajih? Kakšna so pravila zbiranja dokazov, zaslišanja (po 258. odstavku Obrazložitvenega poroÄila)? |
|
Odgovor: Kot piše dr. FilipÄiÄ1 je pri nudenju pomoÄi žrtvam hitrost pri ukrepanju pristojnih organov in organizacij kljuÄnega pomena. In to ne le zaradi varnosti žrtve nasilja, paÄ pa tudi zato, »da žrtev ne izgubi zaupanja v uÄinkovitost delovanja organov in organizacij in da povzroÄitelj nasilja prejme jasno sporoÄilo, da država njegovega ravnanja ne dopušÄa. … Zato je Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)2 jasno doloÄil, da morajo primere nasilja obravnavati prednostno pred ostalimi nalogami, ki so jih sicer dolžne izvajati.« ZPND to doloÄa v 1. odstavku 10. Älena. Zakon o kazenskem postopku (ZKP)3 upošteva dolžnost organov pregona, ki jo Konvencija doloÄa za vse oblike nasilja s podroÄja uporabe le-te na splošno za vsa kazniva dejanja, kar pomeni, da ustrezno ureja odzivnost, prepreÄevanje in zašÄito, glede na to doloÄbo (145. Älen, 146. Älen, 201. Älen, 195.a Älen), piše PIC4. Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice5 je leta 2014 izrazil zaskrbljenost zaradi visoke stopnje nasilja v družini v Sloveniji, kljub sprejetju nekaterih dokumentov in ukrepov. Prav tako je izrazil zaskrbljenost zaradi omejene uÄinkovitosti zašÄitnih mehanizmov za žrtve nasilja v družini, vkljuÄno s pomanjkljivim uveljavljanjem ukrepov prepovedi približevanja proti povzroÄiteljem nasilja ter blagim kaznim za povzroÄitelje nasilja, ki jih izrekajo sodišÄa. Odbor5 je državo pozval, da sprejme vse uÄinkovite ukrepe, vkljuÄno s potrebnimi spremembami ZPND, da bi prepreÄila nasilje v družini. Država pogodbenica mora zagotoviti, da so zašÄitni mehanizmi, ki so na voljo žrtvam nasilja, uÄinkovito implementirani, vkljuÄno z uveljavljanjem ukrepov prepovedi približevanja, primernim dostopom do varnih hiš za takojšnjo fiziÄno zašÄito, doloÄilom o pravni pomoÄi in zdravstvenimi storitvami ter odškodninami. Odbor Slovenijo tudi poziva, da intenzivira ukrepe za ozavešÄanje javnosti, zagotovi usposabljanja za zaposlene v pravosodnih organih, sodnice in sodnike o resnosti in kazenski naravi nasilja v družini. Prav tako mora država zagotoviti uvajanje primernih sankcij prosti povzroÄiteljem nasilja. Po podatkih iz raziskav in po izkušnjah iz prakse dela z žrtvami nasilja so povzroÄitelji nasilja v družini in v drugih medosebnih odnosih v veÄ kot 90 % moški, žrtve pa so v najveÄji meri ženske. Ženske – žrtve nasilja se praviloma moških povzroÄiteljev bojijo, izgubijo zaupanje vanje ter obÄutek varnosti ob njih, ob njih se poÄutijo manjvredne in v podrejenem položaju, brez nadzora nad svojim telesom in življenjem, prisotni so tudi obÄutki jeze, razoÄaranja, žalosti, sovraštva. Zaradi slabih izkušenj z moškim povzroÄiteljem nasilja, lahko ženska prenese obÄutke do povzroÄitelja na druge moške. PoslediÄno imajo mnoge ženske - žrtve nasilja težave z vzpostavljanjem obÄutkov varnosti in zaupanja do moških. ObÄutki varnosti in zaupanja so nujni za vzpostavitev zaupnega odnosa z osebo, ki svetuje, zaupni odnos pa je prvi pogoj za uspešno svetovanje žrtvi nasilja. ObÄutki varnosti in zaupanja so zelo pomembni tudi že prej, v Äasu, ko se ženska – žrtev nasilja še odloÄa ali bi in kje bi poiskala pomoÄ, da bo pripravljena in da bo zmogla spregovoriti o nasilju, ki ga je preživela. Poleg tega ženske - žrtve nasilja dostikrat potrebujejo svetovalni pogovor zaradi zelo intimnih težav, zato se mnoge ženske o tem ne želijo pogovarjati z moškim, oziroma se ne bi zmogle pogovarjati z moškim, ker jih naj ne bi razumeli ali naj jih ne bi podpirali. Posebno težavo predstavlja izkušnja spolnega nasilja pri ženskah – v teh primerih še prej prihaja do prenosa simbola moškega kot agresorja iz povzroÄitelja nasilja na druge moške. Izkušnje kažejo, da ženske - žrtve posilstva raje izberejo svetovalke ženskega spola, predvsem v akutni fazi krize, morda zato, ker predvidevajo, da jim lahko ženska ponudi soÄutje in razumevanje v tej situaciji6. Dne, 6. 3. 2014 je bilo v policiji zaposlenih 2.011 žensk, kar predstavlja 24,24 % vseh zaposlenih. Glede na vrsto delovnega mesta jih je 1.108 na delovnih mestih pooblašÄenih uradnih oseb ali policistk, 903 pa na strokovno-tehniÄnih delovnih mestih. VeÄina izmed 1.108 pooblašÄenih uradnih oseb naloge opravlja na policijskih postajah na lokalni ravni, in sicer na delovnih mestih komandirke (2), pomoÄnice komandirja (11), vodje policijskega okoliša (20), kriminalistke (37), ostalih delovnih mestih policistk (524) ter policistke - nadzornice državne meje (162). Na regionalni ravni, to so policijske uprave, je zaposlenih skupaj 133 žensk, od tega najveÄ v sektorjih kriminalistiÄne policije (91) in v operativno-komunikacijskih centrih (18).V generalni policijski upravi na državni ravni je zaposlenih skupaj 219 žensk, od tega najveÄ v Upravi kriminalistiÄne policije (79), Nacionalnem forenziÄnem laboratoriju (36), Upravi uniformirane policije in Službi generalnega direktorja policije (po 22) ter v Policijski akademiji in Centru za varovanje in zašÄito (po 21). Med strokovno-tehniÄnimi delovnimi mesti predstavljajo najveÄji delež delovna mesta administratork in poslovnih sekretark (532), delovna mesta, povezana z vzdrževanjem materialno-tehniÄnih sredstev (240), in delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge v zvezi s finanÄnim poslovanjem (61)7. Ob vloženi prijavi nasilja v družini policija8 izvaja vrsto razliÄnih ukrepov, vendar je ukrepanje odvisno od vsakega primera posebej. Glede zbiranje obvestil in dokazov so poleg zašÄitnih in varovalnih ukrepov policije zelo pomembna naslednja opravila policistov, namenjena zbiranju informacij in dokazil o nasilnih dogodkih8: - spraševanje žrtve o nasilju (Äas, kraj in opis posameznih nasilnih dogodkov), njenem doživljanju nasilja, tudi o njenih potrebah v nadaljnjem postopku, - spraševanje o družinski dinamiki (opis skupnega življenja, medsebojni odnos ipd.), - pridobivanje informacij o ljudeh, ki kaj vedo o nasilju v družini oziroma nad žrtvijo, nad otroki, njihove pripovedi o nasilnih dogodkih in pogovori z njimi, - zbiranje materialnih dokazov in opravljanje ogledov prebivališÄ, - izvajanje hišnih in osebnih preiskav, zasegi razliÄnih predmetov, s katerimi je bilo storjeno nasilno kaznivo dejanje, fotografiranje vidnih telesnih poškodb (ob soglasju žrtve), pridobivanje podatkov o zdravniški pomoÄi žrtvi (o telesnih poškodbah in duševni stiski), - omejitev gibanja (prijetje) osumljenca in policijsko pridržanje do najveÄ 48 ur, - izrek policijske prepovedi približevanja, - fotografiranje osumljenca, odvzem njegovih prstnih odtisov in vzorca sline za DNK-analizo, - policijsko zaslišanje osumljenca, - vložitev kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja, - v hujših primerih tudi privedba osumljenca pred preiskovalnega sodnika, ki odloÄa o nadaljnjem postopku in lahko zoper njega odredi pripor. Policija sodeluje z drugimi institucijami pri prijavi nasilja v družini, spolni zlorabi otrok oziroma ob zaznavi, da je ogrožen otrok, mladoletnik ali oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, policija obvesti CSD, ki (lahko) uvede lasten postopek v skladu s svojimi pristojnostmi. CSD sklicujejo timske sestanke, ki se jih zaradi pomoÄi žrtvi in zbiranja dokazil o nasilju v družini udeležijo policisti. Policija sodeluje še z zdravstvenimi službami, svetovalnimi centri, terapevtskimi ustanovami, vzgojno-izobraževalnimi zavodi (šole, vrtci), nevladnimi organizacijami, državnim tožilstvom, upravnimi enotami in drugimi, ki lahko žrtvi kakor koli pomagajo. Zakon o kazenskem postopku (ZKP)upošteva dolžnost organov pregona, ki jo Konvencija doloÄa za vse oblike nasilja s podroÄja uporabe le-te na splošno za vsa kazniva dejanja, kar pomeni, da ustrezno ureja odzivnost, prepreÄevanje in zašÄito, glede to doloÄbo (145. Älen, 146. Älen, 201. Älen, 195.a Älen)4. V letu 2013 je bil sprejet Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)9, ki je dopolnil policijsko pooblastilo v primerih odreditve prepovedi približevanja tudi s pridržanjem kršitelja oziroma kršiteljice, ki ne spoštuje takšne prepovedi (60. Älen, prepoved približevanja in 61. Älen, podaljšanje prepovedi približevanja)4: 60. Älen (1) ÄŒe je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku, in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju v smislu doloÄb kazenskega zakonika in zakona, ki ureja prepreÄevanje nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: kršitelj), kar policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okolišÄin, ki jih neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali priÄ, podatkov centra za socialno delo, smejo policisti odrediti prepoved približevanja doloÄenemu kraju oziroma osebi (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), ki je kršitelj namerno ne sme prekršiti. Kot kraj se doloÄi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja doloÄenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar kršitelja policisti posebej opozorijo. (2) Prepoved približevanja doloÄenemu kraju oziroma osebi odredi policist tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, v policijskem postopku z njim takoj izreÄe ustno odredbo, naknadno pa v roku, ki ne sme biti daljši od šestih ur, vroÄi še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Pisna odredba mora vsebovati podatke o kršitelju, zoper katerega je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma zaÄasno prebivališÄe), odrejeni ukrep (ukrep zajema tudi doloÄitev razdalje od kraja oziroma osebe, na kateri se kršitelj ne sme gibati, vendar sme biti ta razdalja najveÄ dvesto metrov), opis ogrožanja (naÄin, obseg, trajanje), utemeljitev razlogov za odrejeni ukrep (prejšnji ukrepi policije, trajajoÄe ali prejšnje grdo ravnanje in podobno) in navedbo, da bo odredba po uradni dolžnosti posredovana v sodno presojo. Policist pozove kršitelja, naj mu pove naslov, kjer mu bo možno vroÄiti pisno odredbo. ÄŒe policist kršitelja ne najde na navedenem naslovu ali naslova noÄe povedati, mu odredbo vroÄi tako, da jo pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje, na kar kršitelja ob izreku ustne prepovedi posebej opozori. (3) Kršitelj, ki mu je izreÄena prepoved približevanja, mora kraj oziroma obmoÄje prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izroÄiti kljuÄe prebivališÄa, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Ob neupoštevanju odredbe policist kršitelja odstrani s kraja. O izreÄenem ukrepu policija takoj obvesti krajevno pristojni center za socialno delo, ki oškodovanca seznani z organizacijami, ki so mu na voljo za materialno in nematerialno pomoÄ in mu na njegovo željo omogoÄi stik s takšno organizacijo. ÄŒe je kraj, ki se mu kršitelj ne sme približati, tudi vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga obiskuje otrok ali mladoletnik, ki je oškodovanec, policija seznani odgovorno osebo vzgojno-izobraževalnega zavoda o trajanju prepovedi približevanja oziroma o ostalih podatkih iz odredbe iz drugega odstavka tega Älena, ki so pomembni za zašÄito otroka ali mladoletnika. (4) Policija z odredbo iz drugega odstavka tega Älena izreÄe prepoved približevanja doloÄenemu kraju oziroma osebi za 48 ur in jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišÄa, ki lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik odloÄi o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. ÄŒe prepoved približevanja doloÄenemu kraju oziroma osebi preiskovalni sodnik potrdi, lahko ukrep izreÄe za Äas do deset dni, pri Äemer mora upoštevati zaÄetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija. Zoper odloÄbo preiskovalnega sodnika je v treh dneh dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišÄa, ki o pritožbi odloÄi v treh dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik vroÄi odloÄbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, Äe mu je na tem naslovu ni mogoÄe vroÄiti, se odloÄba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišÄa. Pritožba zoper odloÄbo preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve. DoloÄbe o vroÄanju odloÄbe preiskovalnega sodnika veljajo tudi za vroÄitev odloÄbe zunajobravnavnega senata. (5) Postopek izvedbe prepovedi približevanja podrobneje predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, in ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve. (6) Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja doloÄenemu kraju oziroma osebi izvaja policija, ki kršitelja, zalotenega na obmoÄju prepovedi približevanja, takoj odstrani s tega obmoÄja. Policija o ugotovljenih kršitvah izreÄene prepovedi približevanja takoj ustno obvesti preiskovalnega sodnika. (7) Kršitelj, ki kljub izreÄeni globi zaradi kršitve prepovedi približevanja ponovno krši odrejeno prepoved, se pridrži po doloÄbah tega zakona. 61. Älen ÄŒe obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku desetih dni, za katere je bila izreÄena prepoved približevanja doloÄenemu kraju oziroma osebi, lahko oškodovanec tri dni pred iztekom ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa iz prejšnjega Älena do 60 dni. ÄŒe so izpolnjeni zakonski pogoji, preiskovalni sodnik do izteka ukrepa izda odloÄbo, s katero podaljša prepoved približevanja doloÄenemu kraju oziroma osebi. Zoper to odloÄbo je v treh dneh dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišÄa, ki o pritožbi odloÄi v treh dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik pošlje odloÄbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, Äe mu je na tem naslovu ni mogoÄe vroÄiti, se odloÄba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišÄa. Ministrstvo za notranje zadeve je kljuÄni vir podatkov o razširjenosti nasilja nad ženskami. Po podatkih ministrstva je policija v obdobju od leta 2008 do leta 2012 izdala 4.682 ukrepov prepovedi približevanja doloÄenemu kraju oziroma osebi. NajveÄ ukrepov prepovedi približevanja je bilo izdanih leta 2009 in sicer 1.121, najmanj 556 pa leta 200810. ZPND v 18. Älenu, Varovanje življenja in zagotavljanje osebne varnosti žrtve, navaja: Policija varuje življenje in zagotavlja osebno varnost žrtve v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje policije. Na prošnjo žrtve policija zagotovi žrtvi varnost ob vstopu v stanovanjske prostore, v katerih prebiva, da lahko iz njih vzame stvari, ki so potrebne za zagotavljanje njenih osnovnih življenjskih potreb in osnovnih življenjskih potreb njenih otrok. |
 |
| b. Kakšne ukrepe lahko sprejmejo organi pregona, da bi zašÄitili žrtve in prepreÄili nasilje nad ženskami? |
| Odgovor: Glejte 52. Älen, odgovor pod vprašanjem a. |
| b. Kakšne ukrepe lahko sprejmejo organi pregona, da bi zašÄitili žrtve in prepreÄili nasilje nad ženskami? |
| Odgovor: Glejte 52. Älen, odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
|
[1] FilipÄiÄ, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [2] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [3] Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno preÄišÄeno besedilo in 47/13. [4] ŠifkoviÄ Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [5] Committee on Economic, Social and Cultural Rights (2006) Consideration of reports submitted by states parties under Articles 16 and 17 of the covenant: Slovenia, Concluding observations, E/C.12/SVN/CO/125, January 2006. Dostopno preko: http://docstore.ohchr.org/SelfServices/FilesHandler.ashx?enc=4slQ6QSmlBEDzFEovLCuWx8AhHloWaPQKfnd2BAOkQNx%2f5m6lpZ6IDSVftSCnrAUeG4hSjxPHFxb4OdxOkDl%2ffCkIkGmhwwEP9%2fIVVVNK8JlYFzoKi6dLCv0TbkBJyrP, 20. 6. 2014. [6] Pripravili na Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, dne 30. 5. 2014. [7] Da nastane blazinica tolažbe, je potrebnih dva tisoÄ šivov in veliko dobre volje, SporoÄila za javnost, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. Dostopno preko:http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-javnost/72083-da-nastane-blazinica-tolabe-je-potrebnih-dva-tiso-ivov-in-veliko-ljubezni?tmpl=component&print=1&page=&lang=, 22. 6. 2014. [8] Spletna stran policije, veÄ o tem preko: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/182-kriminaliteta/67753-dejavnosti-policije-ob-vloeni-prijavi, 20. 6. 2014. [9] Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Ur. l. RS, št. 15/13. [10] Peto in šesto periodiÄno poroÄilo Republike Slovenije o uresniÄevanju doloÄil Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2014. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
