|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2016 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost |
|
1. Pogodbenice se vzdržijo vsakega nasilnega dejanja nad ženskami in zagotavljajo, da državni organi, uradniki, uslužbenci, institucije in drugi akterji, ki delujejo v imenu države, delujejo v skladu s to obveznostjo. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za uresniÄevanje dolžne skrbnosti za prepreÄevanje, preiskovanje, kaznovanje in povrnitev škode za nasilna dejanja, ki so zajeta v podroÄje uporabe te konvencije in so jih zagrešili nedržavni akterji. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 5. člena Obveznosti države in dolžna skrbnost | ||
| Primerjava med državami 5. člena Obveznosti države in dolžna skrbnost | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstajajo opredelitve nasilja nad ženskami in nasilja v družini in na kakšno državno obveznost se navezujejo? Ali gre za pozitivno obveznost - prepreÄevanje, preiskovanje, kaznovanje in zagotavljanje povraÄila škode žrtvam z dolžno skrbnostjo (varovanje žrtev teh dejanj s strani nedržavnih akterjev) ali negativno obveznost - da se vzdrži teh ukrepov, ko deluje v imenu države? |
|
Odgovor: Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND-A)1 se je spremenila formulacija 6. Älena, ki govori o dolžnosti prijave, in sicer drugi odstavek. Po novem so v dolžnost prijave vkljuÄeni tudi socialni zavodi, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih. 6. Älen (dolžnost prijave) (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okolišÄine, na podlagi katerih je mogoÄe sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, Äe žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na doloÄbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okolišÄin ni sposobna skrbeti zase. Za veÄ podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
| a. Ali obstajajo opredelitve nasilja nad ženskami in nasilja v družini in na kakšno državno obveznost se navezujejo? Ali gre za pozitivno obveznost - prepreÄevanje, preiskovanje, kaznovanje in zagotavljanje povraÄila škode žrtvam z dolžno skrbnostjo (varovanje žrtev teh dejanj s strani nedržavnih akterjev) ali negativno obveznost - da se vzdrži teh ukrepov, ko deluje v imenu države? |
|
Odgovor: Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND-A)1 se je spremenila formulacija 6. Älena, ki govori o dolžnosti prijave, in sicer drugi odstavek. Po novem so v dolžnost prijave vkljuÄeni tudi socialni zavodi, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih. 6. Älen (dolžnost prijave) (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okolišÄine, na podlagi katerih je mogoÄe sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, Äe žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na doloÄbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okolišÄin ni sposobna skrbeti zase. Za veÄ podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
 |
| b. Ali obstaja postopek, ki bi zagotovil dolžno skrbnost državnih organov, ki so odgovorni za: (a) prepreÄevanje, (b) zašÄito, (c) preiskovanje, (d) kaznovanje in/ali (e) zagotavljanje odškodnine za dejanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini? ÄŒe obstaja navedite vrsto postopka, vkljuÄno z drugo stopenjskim organom, ki pregleduje delovno uspešnost, kateri sproži postopek, in na kakšni podlagi, kakšna je vrsta omenjenega postopka - upravna ali sodna, ali imajo žrtve malomarnosti in/ali zlorabe na razpolago sodno zašÄito. |
|
Odgovor: Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND-A)1 se je spremenil 10. Älen Predvsem se je spremenil del, ki govori o izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev in delavk v organih in organizacijah, vladnih in nevladnih, ki delujejo na podroÄju prepreÄevanja nasilja v družini in se pri svojem delu sreÄujejo z žrtvami in povzroÄitelji nasilja. Dopolnil se je tudi Äetrti odstavek, ki govori o izobraževanju sodnic in sodnikov in državnih tožilk in tožilcev. 10. Älen - Vloga organov in organizacij ter nevladnih organizacij (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije so dolžne v okviru z zakoni in drugimi predpisi doloÄenimi nalogami in pooblastili prednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljati medsebojno obvešÄanje in pomoÄ z namenom prepreÄevanja in odkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoÄi žrtvi pri vzpostavitvi pogojev za varno življenje. (2) Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) pristojen za družino, natanÄneje doloÄi postopke medsebojnega obvešÄanja in nudenja pomoÄi iz prejšnjega odstavka. (3) Ministri, pristojni za delovanje policije, zdravstvenih organizacij, socialno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, doloÄijo v soglasju z ministrom pristojnim za družino, pravila in postopke, ki zagotavljajo usklajeno delovanje organov in organizacij, in ki jih morajo organi in organizacije z navedenih podroÄij upoštevati pri obravnavanju primerov nasilja. (4) Strokovni delavci v organih in organizacijah, ki v okviru pravil in postopkov iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge na podroÄju nasilja, se v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobražujejo zlasti o prepreÄevanju in odkrivanju nasilnih dejanj, pregonu, sojenju in izvrševanju sankcij za ta nasilna dejanja, o enakosti med ženskami in moškimi, o potrebah in pravicah žrtev ter prepreÄevanju sekundarne viktimizacije v obsegu, ki ga doloÄijo ministri iz prejšnjega odstavka. (5) Odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne organizacije zagotovijo usposabljanje vseh strokovnih delavcev, ki se v okviru svojega dela sreÄujejo z žrtvami oziroma povzroÄitelji nasilja. (6) Sodniki in državni tožilci, ki se pri svojem delu sreÄujejo z žrtvami oziroma povzroÄitelji nasilja, se v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobražujejo s podroÄij iz Äetrtega odstavka tega Älena. Za veÄ podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
| b. Ali obstaja postopek, ki bi zagotovil dolžno skrbnost državnih organov, ki so odgovorni za: (a) prepreÄevanje, (b) zašÄito, (c) preiskovanje, (d) kaznovanje in/ali (e) zagotavljanje odškodnine za dejanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini? ÄŒe obstaja navedite vrsto postopka, vkljuÄno z drugo stopenjskim organom, ki pregleduje delovno uspešnost, kateri sproži postopek, in na kakšni podlagi, kakšna je vrsta omenjenega postopka - upravna ali sodna, ali imajo žrtve malomarnosti in/ali zlorabe na razpolago sodno zašÄito. |
|
Odgovor: Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND-A)1 se je spremenil 10. Älen Predvsem se je spremenil del, ki govori o izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev in delavk v organih in organizacijah, vladnih in nevladnih, ki delujejo na podroÄju prepreÄevanja nasilja v družini in se pri svojem delu sreÄujejo z žrtvami in povzroÄitelji nasilja. Dopolnil se je tudi Äetrti odstavek, ki govori o izobraževanju sodnic in sodnikov in državnih tožilk in tožilcev. 10. Älen - Vloga organov in organizacij ter nevladnih organizacij (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije so dolžne v okviru z zakoni in drugimi predpisi doloÄenimi nalogami in pooblastili prednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljati medsebojno obvešÄanje in pomoÄ z namenom prepreÄevanja in odkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoÄi žrtvi pri vzpostavitvi pogojev za varno življenje. (2) Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) pristojen za družino, natanÄneje doloÄi postopke medsebojnega obvešÄanja in nudenja pomoÄi iz prejšnjega odstavka. (3) Ministri, pristojni za delovanje policije, zdravstvenih organizacij, socialno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, doloÄijo v soglasju z ministrom pristojnim za družino, pravila in postopke, ki zagotavljajo usklajeno delovanje organov in organizacij, in ki jih morajo organi in organizacije z navedenih podroÄij upoštevati pri obravnavanju primerov nasilja. (4) Strokovni delavci v organih in organizacijah, ki v okviru pravil in postopkov iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge na podroÄju nasilja, se v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobražujejo zlasti o prepreÄevanju in odkrivanju nasilnih dejanj, pregonu, sojenju in izvrševanju sankcij za ta nasilna dejanja, o enakosti med ženskami in moškimi, o potrebah in pravicah žrtev ter prepreÄevanju sekundarne viktimizacije v obsegu, ki ga doloÄijo ministri iz prejšnjega odstavka. (5) Odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne organizacije zagotovijo usposabljanje vseh strokovnih delavcev, ki se v okviru svojega dela sreÄujejo z žrtvami oziroma povzroÄitelji nasilja. (6) Sodniki in državni tožilci, ki se pri svojem delu sreÄujejo z žrtvami oziroma povzroÄitelji nasilja, se v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobražujejo s podroÄij iz Äetrtega odstavka tega Älena. Za veÄ podatkov glejte odgovor pod vprašanjem za leto 2015. |
|
|
| c. Ali je bil v zadnjih dveh letih sprožen kakršen koli postopek zoper posameznico/posameznika – zaposlenega na državni instituciji zaradi kršenje zagotavljanja dolžne skrbnosti v primerih povezanih z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite primere nasilja nad ženskami in nasilja v družini in izvedene postopke (postopek, organ, ki je bil pristojen za obravnavo primera, izid postopka, Äas trajanja). Prosimo, navedite število zapadlih postopkov o dolžni skrbnosti in število dokonÄanih, navedite njihove razsodbe. |
| Odgovor: |
| c. Ali je bil v zadnjih dveh letih sprožen kakršen koli postopek zoper posameznico/posameznika – zaposlenega na državni instituciji zaradi kršenje zagotavljanja dolžne skrbnosti v primerih povezanih z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite primere nasilja nad ženskami in nasilja v družini in izvedene postopke (postopek, organ, ki je bil pristojen za obravnavo primera, izid postopka, Äas trajanja). Prosimo, navedite število zapadlih postopkov o dolžni skrbnosti in število dokonÄanih, navedite njihove razsodbe. |
| Odgovor: |
|
|
| d. Ali obstaja kakšen relevanten dokument (kot so protokoli, strokovne smernice, itd.), ki bi zagotovil, da se dolžna skrbnost upoštevana v primerih nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdo je pripravil dokumente: (a) neposredno odgovoren organ za zašÄito, prepreÄevanje in pregon nasilja nad ženskami in nasilja v družini, (b) organi za nadzor ali spremljanje vloge pristojnih ministrstev – varuh/varuhinja Älovekovih pravic, zagovornica/zagovornik za enakost itd. Ali so to (a) notranji standardi, (b) splošni ali posebni protokoli, (c) smernice, (d) priporoÄila, itd.? Prosimo, da podate komentar o pravni hierarhiji in o tem, ali so pravno zavezujoÄi. |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| d. Ali obstaja kakšen relevanten dokument (kot so protokoli, strokovne smernice, itd.), ki bi zagotovil, da se dolžna skrbnost upoštevana v primerih nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdo je pripravil dokumente: (a) neposredno odgovoren organ za zašÄito, prepreÄevanje in pregon nasilja nad ženskami in nasilja v družini, (b) organi za nadzor ali spremljanje vloge pristojnih ministrstev – varuh/varuhinja Älovekovih pravic, zagovornica/zagovornik za enakost itd. Ali so to (a) notranji standardi, (b) splošni ali posebni protokoli, (c) smernice, (d) priporoÄila, itd.? Prosimo, da podate komentar o pravni hierarhiji in o tem, ali so pravno zavezujoÄi. |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
| e. Ali bil kakšen primer pred državnim sodišÄem, v katerem se je kršilo dolžno skrbnost v primerih nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Ali je bil kakšen primer kršenja Älovekovih pravic žrtev obravnavan pred mednarodnimi pravnimi telesi (SodišÄe za Älovekove pravice Sveta Evrope in Odbor CEDAW). Navedite informacije v zvezi s primerom, razloge za kršitev, sodbo, vkljuÄno z izidom, Äe je bila prisotna zagovornica/zagovornik žrtve (nevladna organizacija, neodvisna institucija, kot je zagovornica/zagovornik, itd.) in druge podatke, ki so pomembni. |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| e. Ali bil kakšen primer pred državnim sodišÄem, v katerem se je kršilo dolžno skrbnost v primerih nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Ali je bil kakšen primer kršenja Älovekovih pravic žrtev obravnavan pred mednarodnimi pravnimi telesi (SodišÄe za Älovekove pravice Sveta Evrope in Odbor CEDAW). Navedite informacije v zvezi s primerom, razloge za kršitev, sodbo, vkljuÄno z izidom, Äe je bila prisotna zagovornica/zagovornik žrtve (nevladna organizacija, neodvisna institucija, kot je zagovornica/zagovornik, itd.) in druge podatke, ki so pomembni. |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
| f. Ali obstaja raziskava o odnosu strokovnjakov do vprašanj, ki jih obravnava Konvencija, vkljuÄno z odnosom do stereotipov o nasilju nad ženskami, nasilju na podlagi spola in/ali nasilju v družini? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite informacije o vzorcu in metodologiji, rezultate in priporoÄila, Äe so podatki na voljo. Ali so bile izvedene tudi nadaljnje raziskave ali druge dejavnosti/ocene razmer? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
| f. Ali obstaja raziskava o odnosu strokovnjakov do vprašanj, ki jih obravnava Konvencija, vkljuÄno z odnosom do stereotipov o nasilju nad ženskami, nasilju na podlagi spola in/ali nasilju v družini? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite informacije o vzorcu in metodologiji, rezultate in priporoÄila, Äe so podatki na voljo. Ali so bile izvedene tudi nadaljnje raziskave ali druge dejavnosti/ocene razmer? |
|
Odgovor: Za odgovor poglejte podatke za leto 2015. |
|
|
|
[1] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 68/16. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
