|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost |
|
1. Pogodbenice se vzdržijo vsakega nasilnega dejanja nad ženskami in zagotavljajo, da državni organi, uradniki, uslužbenci, institucije in drugi akterji, ki delujejo v imenu države, delujejo v skladu s to obveznostjo. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za uresničevanje dolžne skrbnosti za preprečevanje, preiskovanje, kaznovanje in povrnitev škode za nasilna dejanja, ki so zajeta v področje uporabe te konvencije in so jih zagrešili nedržavni akterji. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 5. člena Obveznosti države in dolžna skrbnost | ||
| Primerjava med državami 5. člena Obveznosti države in dolžna skrbnost | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali obstajajo opredelitve nasilja nad ženskami in nasilja v družini in na kakšno državno obveznost se navezujejo? Ali gre za pozitivno obveznost - preprečevanje, preiskovanje, kaznovanje in zagotavljanje povračila škode žrtvam z dolžno skrbnostjo (varovanje žrtev teh dejanj s strani nedržavnih akterjev) ali negativno obveznost - da se vzdrži teh ukrepov, ko deluje v imenu države? |
|
Odgovor: O dolžnosti ravnanja (principu »due diligence«)1 govori 5. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)2: Organi in organizacije so dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih koristi in pri tem zagotoviti spoštovanje integritete žrtve. Če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženk oziroma udeležencev postopka. V Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–20143 je zapisano, da bo država sprejemala ukrepe za preprečevanje nasilja (»due diligence« ali obvezna skrb države) in zagotovila sistemsko zaščito za žrtve, ne glede na povzročitelja nasilnega dejanja. V nadaljevanju pa še: Država mora s svojimi institucijami (predvsem CSD in drugimi socialnovarstvenimi zavodi, državnimi uradi, policijo, sodišči in tožilstvom, vrtci, šolami, vzgojno-izobraževalnimi zavodi, zavodi za prestajanje zaporne kazni, prevzgojnimi domovi in zdravstvenimi zavodi) in zaposlenimi delovati preventivno in kurativno ter narediti vse, da nasilja sploh ni. Če pa so kršitve, mora zagotoviti, da se obravnavajo po predpisanih postopkih. Država bo tudi v prihodnje s sofinanciranjem spodbujala razvoj programov nevladnih organizacij za preprečevanje nasilja v družini. |
 |
| a. Ali obstajajo opredelitve nasilja nad ženskami in nasilja v družini in na kakšno državno obveznost se navezujejo? Ali gre za pozitivno obveznost - preprečevanje, preiskovanje, kaznovanje in zagotavljanje povračila škode žrtvam z dolžno skrbnostjo (varovanje žrtev teh dejanj s strani nedržavnih akterjev) ali negativno obveznost - da se vzdrži teh ukrepov, ko deluje v imenu države? |
|
Odgovor: O dolžnosti ravnanja (principu »due diligence«)1 govori 5. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)2: Organi in organizacije so dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih koristi in pri tem zagotoviti spoštovanje integritete žrtve. Če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženk oziroma udeležencev postopka. V Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–20143 je zapisano, da bo država sprejemala ukrepe za preprečevanje nasilja (»due diligence« ali obvezna skrb države) in zagotovila sistemsko zaščito za žrtve, ne glede na povzročitelja nasilnega dejanja. V nadaljevanju pa še: Država mora s svojimi institucijami (predvsem CSD in drugimi socialnovarstvenimi zavodi, državnimi uradi, policijo, sodišči in tožilstvom, vrtci, šolami, vzgojno-izobraževalnimi zavodi, zavodi za prestajanje zaporne kazni, prevzgojnimi domovi in zdravstvenimi zavodi) in zaposlenimi delovati preventivno in kurativno ter narediti vse, da nasilja sploh ni. Če pa so kršitve, mora zagotoviti, da se obravnavajo po predpisanih postopkih. Država bo tudi v prihodnje s sofinanciranjem spodbujala razvoj programov nevladnih organizacij za preprečevanje nasilja v družini. Država v pravilnikih in postopkih4 opredeljuje usklajeno delovanje organov in organizacij za obravnavo primerov nasilja. Opredeljuje tudi obvezno redno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanja za strokovne delavke in delavce in zaposlene v nevladnih organizacijah. Posebej so omenjeni policija, zdravstvene organizacije, socialno-varstveni in vzgojno-izobraževalni zavodi, strokovne delavke in delavci iz organov in organizacij zadolženi za opravljanje nalog na področju nasilja in iz nevladnih organizacij, in pravosodje. Država je s pravilniki in postopki opredelila usklajeno delovanje organov in organizacij za obravnavo primerov nasilja. Doslej so bili sprejeti naslednji dokumenti: - Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini (Pravilnik o sodelovanju organov), - Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode, - Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini, - Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti. Osnovne značilnosti in področja dolžnosti ravnanja in skrbnosti v povezavi z nasiljem nad ženskami (obveznosti države do kršenja človekovih pravic s strani fizičnih oseb): - Preprečevanje (nasilja, ki ga lahko povzročijo fizične osebe), - Kaznovanje povzročiteljev nasilja (primerih, ko so bila storjene nasilna dejanja, morajo organi izvesti preiskavo, pregon in kaznovanje storilcev), - Odškodnina za žrtve (organi morajo zagotoviti žrtvam odškodnino za kazniva dejanja, ki so jih storile fizične osebe)5. Če pogledamo definicijo dolžnosti ravnanja in skrbnosti je ta razumljiva, vendar pa je njena uporaba v praksi zelo kompleksna, saj to pomeni, da morajo ustrezni sodni organi temeljito analizirati okoliščine, v katerih se je zgodila kršitev in določeno posameznico ali posameznika, preveriti razpoložljive dokaze in ugotoviti, ali je pravica res bila kršena. Koncept vsebuje tudi ukrepe državnih institucij in državnih organov ter kaj so zaposlene in zaposleni naredili in česa niso naredili glede primera. Da mednarodno sodišče sklene, da država ni ravnala v skladu s standardom dolžnosti ravnanja in skrbnosti, je treba brez dvoma dokazati, da država (in s tem tudi vse njene institucije) ni sprejela ustreznih ukrepov - na primer, da so predstavnice ali predstavniki državnih institucij sposobni sprejeti nekatere ukrepe, a jih niso, da bi preprečili nek dogodek, ki se je pojavil. To pa vključuje tudi sprejetje zakonov, pravil o institucionalnih postopkov, in tako naprej, ali pa (če preprečitev ni bila mogoča) - da so oblasti v tem konkretnem primeru začeli s postopki preiskave, pa da država ni sprejela vse možnih ukrepov, ki so na voljo za identifikacijo in kaznovanje storilcev/storilk in opredelila ustrezno odškodnino oškodovanki, oškodovancu6. Dokumenti mednarodnega prava državi narekujejo, da sprejme ukrepe za preprečevanje, zaščito, izpolnjevanje in spodbujanje človekovih pravic. Države so dolžne sprejeti pozitivne ukrepe, kot je sprejetje ustreznih zakonov in politik za preprečevanje kršenja človekovih pravic in za učinkovit kazenski pregon in kaznovanje kršitev, če do njih pride. Medtem ko je večina držav sicer mnenja, da so dolžne ravnati v skladu z mednarodnimi standardi, pa ni soglasja o minimalnih standardih in o tem, kaj morajo države storiti za zagotovitev skladnosti s principom »due diligence«7. Mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic določajo, da ima država pozitivne in negativne dolžnosti, državne uslužbenke in uslužbenci morajo upoštevati mednarodne zakone o človekovih pravicah, država ima tako pozitivne kot negativne dolžnosti. Državni uradniki in uradnice morajo obenem spoštovati zakon in ne ravnati po mednarodno sprejetih slabih praksah, varovati morajo posameznike pred drugimi nedržavnimi strankami. Treba je opozoriti, da so izhodišča, ki so dandanes splošno sprejeta in se uporabljajo na področju nasilja nad ženskami kot obliki kršenja človekovih pravic žensk, rezultat dolgoletnega boja ženskih gibanj po celem svetu. Glede dolžnosti ravnanja in skrbnosti je treba opozoriti, da je država odgovorna za kršitve zakonov, ne glede na to, ali je kršiteljica ali kršitelj državna akterka ali akter ali posameznica ali posameznik (to predstavlja jedro dolžnosti ravnanja in skrbnosti) pomembno je zavedanje, da se nasilje dogaja v privatni sferi in da je to družbeni problem, za katerega je odgovorna država in ne nazadnje, da ga je treba obravnavati v okviru kršenja človekovih pravic in ne npr. kot družbene patologije8. Dolžnost ravnanja in skrbnosti je s opredeljena v 5. členu Konvencije, ki zahteva od držav, da sprejmejo vso potrebno zakonodajo in druge ukrepe za izvajanje dolžnosti ravnanja in skrbnosti na področjih preiskovanja, kaznovanja in zagotavljanja povračila škode za nasilna dejanja9. V četrtem monitoringu Rec(2002)5 – Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope10 o preprečevanju nasilja nad ženskami, se države članice poziva, da pripoznajo dolžnost ravnanja in skrbnosti in si prizadevajo za preprečevanje, preiskovanje in kaznovanje nasilnih dejanj nasilja nad ženskami, če so ta dejanja storjena ali s strani državnih ali zasebnih akterjev in za zagotavljanje varnosti žrtve. Tako je poudarjeno, da so v 5. poglavju Konvencije o materialnem pravu jasno določene dolžnosti, ki zlasti obvezuje pogodbenice, da sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da zagotovijo, da je vsaka oblika nasilja kaznivo dejanje11. Konvencija glede dolžnosti ravnanja in skrbnosti torej zahteva ukrepe za preprečevanje, varovanje, preiskovanje in kaznovanje nasilja nad ženskami ter povrnitev škode za ta nasilna dejanja. Pozitivne obveznosti se nanašajo na varovanje pravic: preprečevanje, preiskovanje, kaznovanje in varovanje žrtev. Negativne obveznosti nalagajo državam, vzdržati se ravnanj, ki bi posegale v pravice posameznic in posameznikov. Dolžnost ravnanja in skrbnosti je skozi zgodovino postala vse pomembnejša kot obveznost države na področju nasilja nad ženskami, zlasti je pomembna njena omemba v Splošnem priporočilu številka 19. Konvencije za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)12 iz leta 1992. O dolžnosti ravnanja in skrbnosti na področju nasilja nad ženskami govorita še dva dokumenta Združenih narodov, in sicer Deklaracija o odpravi nasilja nad ženskami Združenih narodov (DEVAW)13 iz leta 1993 in Pekinška deklaracija in Izhodišča za ukrepanje iz leta 199514. |
 |
| b. Ali obstaja postopek, ki bi zagotovil dolžno skrbnost državnih organov, ki so odgovorni za: (a) preprečevanje, (b) zaščito, (c) preiskovanje, (d) kaznovanje in/ali (e) zagotavljanje odškodnine za dejanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če obstaja navedite vrsto postopka, vključno z drugo stopenjskim organom, ki pregleduje delovno uspešnost, kateri sproži postopek, in na kakšni podlagi, kakšna je vrsta omenjenega postopka - upravna ali sodna, ali imajo žrtve malomarnosti in/ali zlorabe na razpolago sodno zaščito. |
|
Odgovor: V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)2 je dolžnost naložena nosilcem javnih pooblastil, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, nevladnim organizacijam, v 10. členu je opredeljena vloga organov in organizacij ter nevladnih organizacij: (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije so dolžne v okviru z zakoni in drugimi predpisi določenimi nalogami in pooblastili prednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljati medsebojno obveščanje in pomoč z namenom preprečevanja in odkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoči žrtvi pri vzpostavitvi pogojev za varno življenje. (2) Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) pristojen za delo, družino in socialne zadeve, natančneje določi postopke medsebojnega obveščanja in nudenja pomoči iz prejšnjega odstavka. (3) Ministri, pristojni za delovanje policije, zdravstvenih organizacij, socialno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, določijo v soglasju z ministrom pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, pravila in postopke, ki zagotavljajo usklajeno delovanje organov in organizacij, in ki jih morajo organi in organizacije z navedenih področij upoštevati pri obravnavanju primerov nasilja. (4) Strokovne delavke oziroma delavci (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci) v organih in organizacijah, ki so v okviru pravil in postopkov iz prejšnjega odstavka zadolženi za opravljanje nalog na področju nasilja, se morajo v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobraževati s področja nasilja v obsegu, ki ga določijo pristojni ministri iz prejšnjega odstavka. Odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne organizacije so dolžne zagotoviti usposabljanje vseh strokovnih delavcev, ki se v okviru svojega dela srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja. (5) Center za izobraževanje v pravosodju med izobraževalne vsebine uvrsti področje nasilja v družini. |
| b. Ali obstaja postopek, ki bi zagotovil dolžno skrbnost državnih organov, ki so odgovorni za: (a) preprečevanje, (b) zaščito, (c) preiskovanje, (d) kaznovanje in/ali (e) zagotavljanje odškodnine za dejanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Če obstaja navedite vrsto postopka, vključno z drugo stopenjskim organom, ki pregleduje delovno uspešnost, kateri sproži postopek, in na kakšni podlagi, kakšna je vrsta omenjenega postopka - upravna ali sodna, ali imajo žrtve malomarnosti in/ali zlorabe na razpolago sodno zaščito. |
|
Odgovor: V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)2 je dolžnost naložena nosilcem javnih pooblastil, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, nevladnim organizacijam, v 10. členu je opredeljena vloga organov in organizacij ter nevladnih organizacij: (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije so dolžne v okviru z zakoni in drugimi predpisi določenimi nalogami in pooblastili prednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljati medsebojno obveščanje in pomoč z namenom preprečevanja in odkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoči žrtvi pri vzpostavitvi pogojev za varno življenje. (2) Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) pristojen za delo, družino in socialne zadeve, natančneje določi postopke medsebojnega obveščanja in nudenja pomoči iz prejšnjega odstavka. (3) Ministri, pristojni za delovanje policije, zdravstvenih organizacij, socialno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, določijo v soglasju z ministrom pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, pravila in postopke, ki zagotavljajo usklajeno delovanje organov in organizacij, in ki jih morajo organi in organizacije z navedenih področij upoštevati pri obravnavanju primerov nasilja. (4) Strokovne delavke oziroma delavci (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci) v organih in organizacijah, ki so v okviru pravil in postopkov iz prejšnjega odstavka zadolženi za opravljanje nalog na področju nasilja, se morajo v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja obvezno redno izobraževati s področja nasilja v obsegu, ki ga določijo pristojni ministri iz prejšnjega odstavka. Odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne organizacije so dolžne zagotoviti usposabljanje vseh strokovnih delavcev, ki se v okviru svojega dela srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja. (5) Center za izobraževanje v pravosodju med izobraževalne vsebine uvrsti področje nasilja v družini. |
|
|
| c. Ali je bil v zadnjih dveh letih sprožen kakršen koli postopek zoper posameznico/posameznika – zaposlenega na državni instituciji zaradi kršenje zagotavljanja dolžne skrbnosti v primerih povezanih z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini? Če je odgovor pritrdilen, navedite primere nasilja nad ženskami in nasilja v družini in izvedene postopke (postopek, organ, ki je bil pristojen za obravnavo primera, izid postopka, čas trajanja). Prosimo, navedite število zapadlih postopkov o dolžni skrbnosti in število dokončanih, navedite njihove razsodbe. |
|
Odgovor: Na Sektor za pritožbe zoper policijo16, so v letu 2014 prejeli 2 pritožbi, v letu 2015 do 13. 10. 2015 eno pritožbo na delo policistov pri obravnavanju nasilja v družini. Glede pritožbe na delo strokovnih delavk in delavcev v socialnem varstvu je Socialna inšpekcija17, ki deluje pri Inšpektoratu RS za delo, odgovorila, da med podatki, ki jih obdelujejo, ne zbirajo podatkov o vsebini pritožb. Tako podatkov o številu pritožb, ki so vezane na nasilje v družine ne morejo posredovati. Na Inšpektoratu za RS šolstvo in šport18 so odgovorili da, »obravnavajo primere nasilja v šolah – medvrstniško, nasilje strokovnih delavcev… in ne zadev, ki se tičejo družinskega nasilja. Beležijo dva primera, ko se je ugotavljala ustreznost ukrepanja šole na podlagi Pravilnika o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode, ki določa ravnanje zaposlenih v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljaven program ob zaznavi nasilja nad otrokom v družini, oblike pomoči otroku, ki je žrtev nasilja, v VIZ ter sodelovanje VIZ z državnimi organi, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb v primeru nasilja nad otrokom v družini.« |
| c. Ali je bil v zadnjih dveh letih sprožen kakršen koli postopek zoper posameznico/posameznika – zaposlenega na državni instituciji zaradi kršenje zagotavljanja dolžne skrbnosti v primerih povezanih z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini? Če je odgovor pritrdilen, navedite primere nasilja nad ženskami in nasilja v družini in izvedene postopke (postopek, organ, ki je bil pristojen za obravnavo primera, izid postopka, čas trajanja). Prosimo, navedite število zapadlih postopkov o dolžni skrbnosti in število dokončanih, navedite njihove razsodbe. |
|
Odgovor: Na Sektor za pritožbe zoper policijo16, so v letu 2014 prejeli 2 pritožbi, v letu 2015 do 13. 10. 2015 eno pritožbo na delo policistov pri obravnavanju nasilja v družini. Glede pritožbe na delo strokovnih delavk in delavcev v socialnem varstvu je Socialna inšpekcija17, ki deluje pri Inšpektoratu RS za delo, odgovorila, da med podatki, ki jih obdelujejo, ne zbirajo podatkov o vsebini pritožb. Tako podatkov o številu pritožb, ki so vezane na nasilje v družine ne morejo posredovati. Na Inšpektoratu za RS šolstvo in šport18 so odgovorili da, »obravnavajo primere nasilja v šolah – medvrstniško, nasilje strokovnih delavcev… in ne zadev, ki se tičejo družinskega nasilja. Beležijo dva primera, ko se je ugotavljala ustreznost ukrepanja šole na podlagi Pravilnika o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode, ki določa ravnanje zaposlenih v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljaven program ob zaznavi nasilja nad otrokom v družini, oblike pomoči otroku, ki je žrtev nasilja, v VIZ ter sodelovanje VIZ z državnimi organi, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb v primeru nasilja nad otrokom v družini.« |
|
|
| d. Ali obstaja kakšen relevanten dokument (kot so protokoli, strokovne smernice, itd.), ki bi zagotovil, da se dolžna skrbnost upoštevana v primerih nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdo je pripravil dokumente: (a) neposredno odgovoren organ za zaščito, preprečevanje in pregon nasilja nad ženskami in nasilja v družini, (b) organi za nadzor ali spremljanje vloge pristojnih ministrstev – varuh/varuhinja človekovih pravic, zagovornica/zagovornik za enakost itd. Ali so to (a) notranji standardi, (b) splošni ali posebni protokoli, (c) smernice, (d) priporočila, itd.? Prosimo, da podate komentar o pravni hierarhiji in o tem, ali so pravno zavezujoči. |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
| d. Ali obstaja kakšen relevanten dokument (kot so protokoli, strokovne smernice, itd.), ki bi zagotovil, da se dolžna skrbnost upoštevana v primerih nasilja nad ženskami ali nasilja v družini? Kdo je pripravil dokumente: (a) neposredno odgovoren organ za zaščito, preprečevanje in pregon nasilja nad ženskami in nasilja v družini, (b) organi za nadzor ali spremljanje vloge pristojnih ministrstev – varuh/varuhinja človekovih pravic, zagovornica/zagovornik za enakost itd. Ali so to (a) notranji standardi, (b) splošni ali posebni protokoli, (c) smernice, (d) priporočila, itd.? Prosimo, da podate komentar o pravni hierarhiji in o tem, ali so pravno zavezujoči. |
| Odgovor: Glejte odgovor pod vprašanjem a. |
|
|
| e. Ali bil kakšen primer pred državnim sodiščem, v katerem se je kršilo dolžno skrbnost v primerih nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Ali je bil kakšen primer kršenja človekovih pravic žrtev obravnavan pred mednarodnimi pravnimi telesi (Sodišče za človekove pravice Sveta Evrope in Odbor CEDAW). Navedite informacije v zvezi s primerom, razloge za kršitev, sodbo, vključno z izidom, če je bila prisotna zagovornica/zagovornik žrtve (nevladna organizacija, neodvisna institucija, kot je zagovornica/zagovornik, itd.) in druge podatke, ki so pomembni. |
|
Odgovor: Evropsko sodišče za človekove pravice je avgusta 2015 v zadevi (441107/1019) Y. v. Slovenija razsodilo v prid pritožnice Y. Sodišče je v zadevi ugotovilo, da je bil kršen 3. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin20. Sodišče je ugotovilo, da slovenski organi niso zagotovili takojšnje preiskave in sodnega pregona v zvezi s pritožničino ovadbo spolne zlorabe in kršen je bil tudi 8. člen te Konvencije, ker slovenski organi v kazenskem postopku v zvezi s spolno zlorabo niso zaščitili pritožničine integritete. |
| e. Ali bil kakšen primer pred državnim sodiščem, v katerem se je kršilo dolžno skrbnost v primerih nasilja nad ženskami in nasilja v družini? Ali je bil kakšen primer kršenja človekovih pravic žrtev obravnavan pred mednarodnimi pravnimi telesi (Sodišče za človekove pravice Sveta Evrope in Odbor CEDAW). Navedite informacije v zvezi s primerom, razloge za kršitev, sodbo, vključno z izidom, če je bila prisotna zagovornica/zagovornik žrtve (nevladna organizacija, neodvisna institucija, kot je zagovornica/zagovornik, itd.) in druge podatke, ki so pomembni. |
|
Odgovor: Evropsko sodišče za človekove pravice je avgusta 2015 v zadevi (441107/1019) Y. v. Slovenija razsodilo v prid pritožnice Y. Sodišče je v zadevi ugotovilo, da je bil kršen 3. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin20. Sodišče je ugotovilo, da slovenski organi niso zagotovili takojšnje preiskave in sodnega pregona v zvezi s pritožničino ovadbo spolne zlorabe in kršen je bil tudi 8. člen te Konvencije, ker slovenski organi v kazenskem postopku v zvezi s spolno zlorabo niso zaščitili pritožničine integritete. |
|
|
| f. Ali obstaja raziskava o odnosu strokovnjakov do vprašanj, ki jih obravnava Konvencija, vključno z odnosom do stereotipov o nasilju nad ženskami, nasilju na podlagi spola in/ali nasilju v družini? Če je odgovor pritrdilen, navedite informacije o vzorcu in metodologiji, rezultate in priporočila, če so podatki na voljo. Ali so bile izvedene tudi nadaljnje raziskave ali druge dejavnosti/ocene razmer? |
| Odgovor: Narejene so bile manjše raziskave na področju socialnega varstva. Področje je pomanjkljivo raziskano. |
|
| f. Ali obstaja raziskava o odnosu strokovnjakov do vprašanj, ki jih obravnava Konvencija, vključno z odnosom do stereotipov o nasilju nad ženskami, nasilju na podlagi spola in/ali nasilju v družini? Če je odgovor pritrdilen, navedite informacije o vzorcu in metodologiji, rezultate in priporočila, če so podatki na voljo. Ali so bile izvedene tudi nadaljnje raziskave ali druge dejavnosti/ocene razmer? |
|
Odgovor: Narejene so bile manjše raziskave na področju socialnega varstva. Področje je pomanjkljivo raziskano. Bezenšek Lalič je v svojem delu o Odzivanju socialnih delavk in delavcev na nasilje v družini1 raziskovala (1) razlike pri ocenah ogroženosti otroka, nevarnostih za žensko v primerih nasilja v družini ter ocenah odgovornosti očeta in mame za ogroženost otroka glede na vrsto ogroženosti otroka in trajanje nasilja v družini, kot tudi kako socialne delavke in delavci ocenjujejo odgovornost moškega za nasilje v družini in odgovornost ženske za lastno viktimizacijo, (2) pripravljenost za vključevanje drugih institucij in timov ter pripravljenost za uporabo različnih ukrepov ali storitev socialnega varstva, (3) kako osebna izkušnja lahko vpliva na ocene ogroženosti, odgovornosti in izbiro intervencije oz. ali obstajajo razlike v pristopih glede na osebne in strokovne izkušnje. Raziskava je bila narejena na vzorcu 106 socialnih delavk in delavcev iz 61. CSD iz vseh dvanajstih regij po Sloveniji. Od tega jih je 99 podalo podatke o spolu, tako je bilo 87,8 % žensk in 12,12 % moških. Izkazalo se je, da obstajajo razlike o ocenjevanju ogroženosti otrok in nevarnosti za žensko, glede na obliko nasilja (npr. fizično je bolj ogrožajoče, tako za mamo kot za otroka) in dolžino trajanja (dolgotrajno kot bolj ogrožajoče). V tem primeru je odgovornost očeta ocenjena kot precej večja kot odgovornost mame. Vključene in vključeni v raziskavo so mnenja, da so ženske delno odgovorne za lastno viktimizacijo (največji odstotek se je pokazal v primeru dolgotrajnega nasilja v družini). V raziskavi se je razkrila negotovost socialnih delavk in delavcev pri obveščanju policije ter pri vključevanju strokovnih in multiprofesionalnih timov v primeru nasilja v družini. Najmanj bi se za obveščanje policije, odločili pri kratkotrajnem nasilja v družini. Iz rezultatov avtorica sklepa, da socialne delavke in delavci timskega dela ne razumejo kot metode in organizacijske oblike dela, iz tega sledi, da timsko delo v CSD še ni zaživelo. V raziskavi se je prav tako pokazalo, da ocena situacije s strani socialne delavke, delavca vpliva na predloge ukrepov in vrsto socialnovarstvenih storitev (npr. v primeru izpostavljenosti otroka dolgotrajnemu nasilju, je izražena večja pripravljenost za izločitev otroka iz družine in manjša pripravljenost na napotitev na svetovalno delo). Rezultati so pokazali na visok odstotek delavk in delavcev, ki so bili v otroštvu telesno kaznovani (75,7 %), ti so ocenjevali ogroženost otroka, ki doživlja fizično nasilje, kot višje, kot tisti, niso imeli takšne izkušnje. Prav tako se je izkazalo, da je osebna izkušnja doživljanja telesnega kaznovanja statistično pomembna, kadar gre za fizično nasilje nad otrokom in njegovo oceno ogroženosti. Raziskovanje stališč in prepričanj so razkrila obstoj čvrsto zasidranega tradicionalnega pristopa k obravnavi primerov nasilja. Gre za povezanost med sistemskim oz. celovitim pristopom k reševanju problemov nasilja v družini in tradicionalnim socialnim delom. Za področje nasilja v družini se od udeleženk in udeležencev v raziskavi izobraževalo 77, 4 %, od tega je nekaj manj kot polovica izjavila, da je bilo usposabljanja premalo. Kot zaključuje avtorica je v skladu s tem rezultatom tudi mnenje socialnih delavk in delavcev, da je njihovo delo v veliki meri oteženo zaradi mešanja različnih strokovnih nazorov in pristopov, teorij in doktrin, nepoznavanja in nerazumevanja dinamike nasilja, osebnih afinitet in subjektivne ocene, prisotnosti stereotipov ter visoke strpnosti do nasilja v družbi nasploh. Starejša raziskava Nasilje nad ženskami v družini, analiza stanja, je bila narejena leta 2003. Iz rezultatov s 53. CSD po Sloveniji, je razvidno, da je obravnava nasilja v CSD le ena od strokovnih nalog socialnih delavk in delavcev. Socialne delavke in delavci so v tej raziskavi povedali, da menijo, da so številne odločitve v CSD odvisne od posamezne delavke in delavca, od njihovih lastnih prepričanj, od dogovorov znotraj institucij in od navodil nadrejenih2. Zanimanje za stališča socialnovarstvene stroke o problemu nasilja v družini izhaja iz pomembnosti vloge, ki je CSD zaupana pri reševanju konkretnih problemov, ter iz možnosti njenega procesnega vplivanja na druge dejavnike v okviru socialnih reakcij3. |
|
|
|
[1] Omeniti je treba, da za prevod angleškega termina »due diligence« ne obstaja enotnega izraza v slovenščini, saj se v literaturi in dokumentih uporablja več izrazov. Zasledimo lahko dolžna skrbnost, dolžnost ravnanja in obvezna skrb, ki pa ne povzemajo pomena koncepta v celoti . V nadaljevanju dokumenta bo tako uporabljen termin dolžnost ravnanja in skrbnosti. [2] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [3] Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014, Ur. l. RS, št. 16/08. [4] Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 31/09, Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, Ur. l. RS, št. 38/11, Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini, Ur. l. RS, št. 25/2010, Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode, Ur. l. RS, št. 104/09. [5] Glej: DeTroy, C., Tisheva, G. (Abdul Aziz, Z., Moussa, J.) (ur.) (2014) Due Diligence and State Responsibility to Eliminate Violence against Women Regional Report: Europe. Due Diligence Project (Regional Consultant European Women’s Lobby and Bulgarian Gender Research Foundation). Malayisa: International Human Rights Initiative, Inc. (IHRI). Dostopno preko: http://duediligenceproject.org/Resources_files/DDP%20Regional%20Report%20-%20Europe.pdf, 20. 6. 2014. [6] Branković, B. (2013) Vesti iz buducnosti: Istanbulska konvencija i odgovornost države za borbu protiv nasilja nad ženama. Funkcionisanje opštih servisa - operacionalizacija dužne prilježnosti. Beograd: Program Ujedinjenih nacija za razvoj (United Nations Development Program). [7] DeTroy, C., Tisheva, G. (Abdul Aziz, Z., Moussa, J.) (ur.) (2014) Due Diligence and State Responsibility to Eliminate Violence against Women Regional Report: Europe. Due Diligence Project (Regional Consultant European Women’s Lobby and Bulgarian Gender Research Foundation). Malayisa: International Human Rights Initiative, Inc. (IHRI). Dostopno preko: http://duediligenceproject.org/Resources_files/DDP%20Regional%20Report%20-%20Europe.pdf, 20. 6. 2014. [8] Branković, B. (2013) Vesti iz buducnosti: Istanbulska konvencija i odgovornost države za borbu protiv nasilja nad ženama. Funkcionisanje opštih servisa - operacionalizacija dužne prilježnosti. Beograd: Program Ujedinjenih nacija za razvoj (United Nations Development Program). [9] DeTroy, C., Tisheva, G. (Abdul Aziz, Z., Moussa, J.) (ur.) (2014) Due Diligence and State Responsibility to Eliminate Violence against Women Regional Report: Europe. Due Diligence Project (Regional Consultant European Women’s Lobby and Bulgarian Gender Research Foundation). Malayisa: International Human Rights Initiative, Inc. (IHRI). Dostopno preko: http://duediligenceproject.org/Resources_files/DDP%20Regional%20Report%20-%20Europe.pdf, 20. 6. 2014. [10] Hagemann-White, C. (2013) Analytical study of the results of the 4th round of monitoring the implementation of Recommendation Rec(2002)5 on the protection of women against violence in Council of Europe member states. Strasbourg: Council of Europe. Dostopno prek: http://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/convention-violence/Docs/Analytical%20Study%20ENG.pdf, 20. 6. 2014. [11] Hagemann-White, C. (2013) Analytical study of the results of the 4th round of monitoring the implementation of Recommendation Rec(2002)5 on the protection of women against violence in Council of Europe member states. Strasbourg: Council of Europe (Equality Division, Directorate General of Democracy). Dostopno preko: http://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/convention-violence/Docs/Analytical%20Study%20ENG.pdf, 20. 6. 2014. [12] General Recommendation 19. (1992). (CEDAW) Committee on the Elimination of Discrimination against Women as contained in UN Doc A/47/38. http://www.un.org/womenwatch/daw/cedaw/recommendations/recomm.htm, 20. 6. 2014. [13] Declaration on the Elimination of Violence against Women (1993) UN General Assembly. Dostopno preko: http://www.un.org/documents/ga/res/48/a48r104.htm, 20. 6. 2014. [14] Pekinška deklaracija in Izhodišča za ukrepanje; V: Akcija za enakost, razvoj in mir: Poročilo o četrti svetovni konferenci o ženskah, Peking, 4.–15. september 1995; Urad za žensko politiko; 1996. [16] Odgovor na prošnjo za podatke Društva SOS telefon Sektorja za pritožbe zoper policijo na Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge (Ministrstvo za notranje zadeve RS), Kodre, A., z dne 13. 10. 2015. [17] Odgovor na prošnjo za podatke Društva SOS telefon Socialne inšpekcije na Inšpektoratu RS za delo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Stefanovski, P., z dne 6. 10. 2015. [18] Odgovor na prošnjo za podatke Društva SOS telefon Inšpektorata RS za šolstvo in šport na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Kozlevčar, M., z dne 4. 11. 2015. [19] Zadeva 55107/10, CASE OF Y. v. SLOVENIA, Evropsko sodišče za človekove pravice, razsodba z dne 28. 5. 2015. Dostopno preko: http://hudoc.echr.coe.int/eng?i=001-154728#{"itemid":["001-154728"]}, 2. 12. 2015. [20] Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11, Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/94. [21] Bezenšek Lalić, O. (2009) Odzivanje socialnih delavk in delavcev na nasilje v družini. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. [22] Robnik, S., Skornšek - Pleš, T., in Veselič, Š. (2003): Nasilje nad ženskami v družini – analiza stanja. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo, Strokovni svet za problematiko nasilja. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. [23] Barnett v Bezenšek Lalić, O. (2009) Odzivanje socialnih delavk in delavcev na nasilje v družini. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
