|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2014 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 49. člen - SploÅ¡ne obveznosti |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev izvajanja preiskovanj in sodnih postopkov v zvezi z vsemi oblikami nasilja s podroÄja uporabe te konvencije brez nepotrebnega odlašanja in ob upoštevanju pravic žrtev v vseh fazah kazenskega postopka. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe v skladu s temeljnimi naÄeli Älovekovih pravic in z upoštevanjem vidika spola pri nasilju, da zagotovijo uÄinkovito preiskovanje in pregon kaznivih ravnanj, doloÄenih v skladu s to konvencijo. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 49. člena SploÅ¡ne obveznosti | ||
| Primerjava med državami 49. člena SploÅ¡ne obveznosti | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali so sprejeti ukrepi, ki zagotavljajo, da se postopki izvedejo brez zamud, kot je opredeljeno v 1. odstavku 49. Älena? Ali obstajajo posebni roki (nujni ukrepi) predpisani za te primere? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite Äasovni okvir in pravne vire. Ali so v praksi ti roki upoštevani? |
|
Odgovor: Zakon o kazenskem postopku (ZKP)1 v 15. Älenu na splošno doloÄa prizadevanje sodišÄa, da se postopek izvede brez nepotrebnega zavlaÄevanja in s pozornostjo, da se onemogoÄi kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku2. Glede tega ne deluje pravilo, da bi morala biti žrtev postavljena v središÄe in zašÄitena, pogosto se med temi postopki zgodi sekundarna viktimizacija žrtve. |
 |
| a. Ali so sprejeti ukrepi, ki zagotavljajo, da se postopki izvedejo brez zamud, kot je opredeljeno v 1. odstavku 49. Älena? Ali obstajajo posebni roki (nujni ukrepi) predpisani za te primere? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite Äasovni okvir in pravne vire. Ali so v praksi ti roki upoštevani? |
|
Odgovor: Zakon o kazenskem postopku (ZKP)1 v 15. Älenu na splošno doloÄa prizadevanje sodišÄa, da se postopek izvede brez nepotrebnega zavlaÄevanja in s pozornostjo, da se onemogoÄi kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku2. Glede tega ne deluje pravilo, da bi morala biti žrtev postavljena v središÄe in zašÄitena, pogosto se med temi postopki zgodi sekundarna viktimizacija žrtve. V zvezi s posebnim upoštevanjem pravic žrtev, PIC opozarja na 65. Älen Zakona o kazenskem postopku (ZKP)3 (še posebej 3. in 4. odstavek, ki urejata pooblašÄenca oškodovanca in prisotnosti osebe, ki ji oškodovanec, ki je žrtev nasilja, zaupa)4: (1) Zasebni tožilec, oškodovanec in oškodovanec kot tožilec ter njihovi zakoniti zastopniki smejo izvrševati svoje pravice v postopku tudi po pooblašÄencu. /…/ (3) V kazenskem postopku, ki teÄe zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost iz XIX. poglavja kazenskega zakonika, kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po 192. Älenu in kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. Älenu kazenskega zakonika Republike Slovenije, mora imeti mladoletni oškodovanec ves Äas od uvedbe kazenskega postopka dalje pooblašÄenca, ki skrbi za njegove pravice, še posebej v zvezi z zašÄito njegove integritete med zaslišanjem pred sodišÄem in uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka. Mladoletnemu oškodovancu, ki pooblašÄenca še nima, postavi pooblašÄenca sodišÄe po uradni dolžnosti izmed odvetnikov. (4) V predkazenskem in kazenskem postopku je lahko ob mladoletnem oškodovancu navzoÄa oseba, ki ji oškodovanec zaupa. Takšna oseba je lahko navzoÄa tudi ob drugem oškodovancu, ki je žrtev nasilja. |
 |
| b. Ali obstajajo posebna pravila ali ukrepi, ki predvidevajo do spola obÄutljiv pristop in pristop usmerjen na žrtve, medtem ko poteka preiskava ali sodni postopek? ÄŒe je odgovor pritrdilen, jih navedite. |
| Odgovor: Ne obstajajo. |
| b. Ali obstajajo posebna pravila ali ukrepi, ki predvidevajo do spola obÄutljiv pristop in pristop usmerjen na žrtve, medtem ko poteka preiskava ali sodni postopek? ÄŒe je odgovor pritrdilen, jih navedite. |
| Odgovor: Ne obstajajo. |
|
|
| c. Ali obstajajo posebna pravila ali priporoÄila glede nasilja nad ženskami, da bi dosegli najveÄjo mogoÄo uÄinkovitost? Ali so bili primeri nasilja nad ženskami kako drugaÄe obravnavani kot druga kazniva dejanja? |
| Odgovor: Ne obstajajo. |
| c. Ali obstajajo posebna pravila ali priporoÄila glede nasilja nad ženskami, da bi dosegli najveÄjo mogoÄo uÄinkovitost? Ali so bili primeri nasilja nad ženskami kako drugaÄe obravnavani kot druga kazniva dejanja? |
| Odgovor: Ne obstajajo. |
|
|
|
[1] Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno preÄišÄeno besedilo in 47/13. [2] ŠifkoviÄ Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [3] Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno preÄišÄeno besedilo in 47/13. [4] ŠifkoviÄ Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
