|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov, vključno z mediacijo in konciliacijo, v zvezi z vsemi oblikami nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev ustreznega upoštevanja sposobnosti storilca, da prevzame finančne obveznosti do žrtve, če mu je naloženo plačilo globe. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 48. člena Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni | ||
| Primerjava med državami 48. člena Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali pravni okvir, tako civilni kot kazenski, določa razloge za alternativno reševanje sporov uporaben za vse primere nasilja nad ženskami? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite. Ali je postopek alternativnega reševanja sporov obvezen v kateremkoli postopku povezanemu z nasiljem nad ženskami? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite. |
| Odgovor: V zakonodaji so alternativni načini obravnavanja storilcev kaznivih dejanj (poravnavanje, odloženi pregon) poznani, vendar jih ne predpisuje kot obvezne. Vsekakor pa iz prakse izhaja, da je potrebno kontinuirano dodatno opozarjati na nesprejemljivost postopkov mediacij, konciliacij in poravnav v primerih nasilja. |
 |
| a. Ali pravni okvir, tako civilni kot kazenski, določa razloge za alternativno reševanje sporov uporaben za vse primere nasilja nad ženskami? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite. Ali je postopek alternativnega reševanja sporov obvezen v kateremkoli postopku povezanemu z nasiljem nad ženskami? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, navedite. |
|
Odgovor: V zakonodaji so alternativni načini obravnavanja storilcev kaznivih dejanj (poravnavanje, odloženi pregon) poznani, vendar jih ne predpisuje kot obvezne. Vsekakor pa iz prakse izhaja, da je potrebno kontinuirano dodatno opozarjati na nesprejemljivost postopkov mediacij, konciliacij in poravnav v primerih nasilja. Glede 1. odstavka tega člena te Konvencije Filipčič zapiše, da slovenska kazenska zakonodaja pozna nekaj alternativnih načinov obravnavanja storilcev kaznivih dejanj (poravnavanje, odloženi pregon), vendar jih Zakon o kazenskem postopku (ZKP)1 v nobenem primeru ne predpisuje kot obvezne2. Glede na Obrazložitveno poročilo3 je namen določbe 2. odstavka v tem, da breme plačila denarne kazni ne bi prizadelo žrtve, predvsem kadar sta storilec in žrtev člana družinske skupnosti (in je storilčev dohodek edini dohodek družinske skupnosti). Ta namen zagotavlja Kazenski zakonik (KZ-1)4 z določbo 3. odstavka 47. člena, ko nalaga sodišču, da pri določanju višine dnevnega zneska upošteva tudi njegove družinske obveznosti2. PIC5 pravi, da v Sloveniji na kazenskem področju ne govorimo o mediaciji, poznamo pa postopek poravnavanja v kazenskih zadevah, katerega cilj je sklenitev sporazuma, ki vsebuje določeno moralno ali materialno zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca. Ta postopek ureja Zakon o kazenskem postopku6. Vsekakor pa iz prakse izhaja, da je potrebno kontinuirano dodatno opozarjati na nesprejemljivost postopkov mediacij, konciliacij in poravnav v primerih nasilja. Za kazniva dejanja, ki ustrezajo kaznivim dejanjem s področja Konvencije v Sloveniji, ni mogoča denarna kazen. V kolikor pa bi pri kakšnem dejanju šlo za prekršek, pa se po Zakonu o prekrških7 (26. člen) pri odmeri globe upošteva tudi storilčevo premoženjsko stanje, višino njegove plače, njegove druge dohodke, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti. Pri prekrških s področja davkov in carin se upošteva še sorazmerje višine globe z višino prikrajšane dajatve. 2. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP) določa, da sme storilcu kaznivega dejanja kazensko sankcijo izreči samo z zakonom ustanovljeno pristojno sodišče v postopku, ki se uvede in izvede po tem zakonu. Ta določba oziroma t. i. načelo zakonitosti je (v glavnem) namenjeno varovanju oseb (storilcev), ki se znajdejo v kazenskem postopku, vendar iz nje tudi lahko povzamemo, da je v kazenskem postopku dovoljeno zgolj in izključno postopanje po Zakonu o kazenskem postopku in uporaba procesnih institutov, ki jih predvideva, določa in ureja zakon. Ker Zakon o kazenskem postopku ne določa obveznega reševanja alternativnih sporov, te možnosti v slovenskem pravnem redu za kazniva dejanja s področja uporabe te konvencije (pa tudi druga) ni mogoče uporabiti (kar je dejansko enako kot prepoved). Sam institut poravnavanja ne posega oziroma ne nasprotuje tej določbi konvencije, saj ni obvezen, poleg tega pa za področje kaznivih dejanj, ki jih ureja Konvencija, niti ne pride v poštev (zaradi narave kaznivih dejanj in zagrožene kazni)5. Mediacija oz. postopek poravnavanja v kazenskih zadevah se v praksi namreč vseeno pojavlja, tudi v primerih nasilja nad ženskami oz. nasilja v družini. Družinska mediacija je bila sicer bila predvidena v Družinskem zakoniku. Na člen, ki jo je predvideval, je Zveza za nenasilje8 podala predlog, da se členu doda besedilo: »Družinska mediacija se ne izvaja v primeru suma na nasilje v družini.« Zveza za nenasilje8 je pojasnila, da je mediacija s strani nevtralnih oseb voden proces, kamor je bilo do nedavnega prepovedano vključevati žrtev in storilca iz istega odnosa, saj je kot metoda uspešna preden pride do nasilja, kasneje pa celo nevarna. Mediacija predpostavlja enakovreden odnos moči med vključenimi uporabniki in uporabnicami, ravno razmerje moči pa je porušeno v primerih nasilja v družini, kjer ima storilec večino moči. Če povzročitelj nasilja še ni v predhodnem (nujno ločenem!) procesu sprejel odgovornosti za svoje nasilno vedenje, na enakopravno sodelovanje partnerke nikakor ni pripravljen. Zelo možno je, da nasilje še vedno skriva, zanika, minimalizira, opravičuje in racionalizira. Če bi partnerka v procesu mediacije o nasilju spregovorila, bi to storilec verjetno razumel kot izdajo, kršitev tihega dogovora ali zapovedi, kar bi lahko vodilo v nove nasilne izbruhe. V drugačnem primeru, če bi partnerka govorila o drugih težavah v odnosu in zaradi strahu pred posledicami molčala o nasilju, pa bi bil vsak sklenjeni dogovor na mediaciji žrtvi v škodo, saj svoje ogroženosti, težav, strahov in potreb sploh ne bi upala izraziti. |
 |
| b. Navedite podatke o statusu žrtve med alternativnim reševanjem sporov: kdo vodi postopek, kakšno zaščito in podporo lahko žrtev dobi, itd. Če žrtev zavrne alternativno reševanje sporov, ali obstajajo posledice povezane z njenim statusom, zlasti pri vnovičnem dostopu do pravic v naslednjem postopku? |
|
Odgovor: Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS)9, ki je bil sprejet leta 2009 nalaga prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem obveznost, da v sporih iz gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij strankam omogočijo uporabo alternativnega reševanja sporov s tem, da sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov. V okviru tega programa so sodišča dolžna strankam omogočiti uporabo mediacije, lahko pa tudi uporabo drugih oblik alternativnega reševanja sporov. Mediacija je dopustna v civilnih, družinskih, gospodarskih, delovnih in drugih premoženjskih zadevah, povezanih z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo ter se glede njih tudi poravnajo.Status žrtve med alternativnim reševanjem sporov je enak, kot npr. v drugih civilnih postopkih; lahko ima poleg pravnega zastopnika tudi spremljevalko/spremljevalca. Uporaba mediacije je načeloma prostovoljna, vendar pogosto implicitno izsiljena10. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ)11 se nanaša na mediacijo na splošno - torej tako na mediacijo, ki je pridružena sodnim postopkom, kot tudi na izvensodno mediacijo. Opredeljuje zgolj temeljna pravila postopkov mediacije, ostalo pa prepušča samoregulativnim mehanizmom. Ureja npr. vprašanje kdaj se mediacija prične in kdaj se konča, kdo imenuje mediatorja, katera so temeljna pravila nastopanja mediatorja, kako se oblikuje sporazum o rešitvi spora in kako mu je mogoče zagotoviti izvršljivost itd. Zakonske določbe so dispozitivne, razen določb, ki urejajo načelo nepristranskosti mediatroke/mediatorja in učinek mediacije na prekluzivne in zastaralne roke10. |
| b. Navedite podatke o statusu žrtve med alternativnim reševanjem sporov: kdo vodi postopek, kakšno zaščito in podporo lahko žrtev dobi, itd. Če žrtev zavrne alternativno reševanje sporov, ali obstajajo posledice povezane z njenim statusom, zlasti pri vnovičnem dostopu do pravic v naslednjem postopku? |
|
Odgovor: Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS)9, ki je bil sprejet leta 2009 nalaga prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem obveznost, da v sporih iz gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij strankam omogočijo uporabo alternativnega reševanja sporov s tem, da sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov. V okviru tega programa so sodišča dolžna strankam omogočiti uporabo mediacije, lahko pa tudi uporabo drugih oblik alternativnega reševanja sporov. Mediacija je dopustna v civilnih, družinskih, gospodarskih, delovnih in drugih premoženjskih zadevah, povezanih z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo ter se glede njih tudi poravnajo.Status žrtve med alternativnim reševanjem sporov je enak, kot npr. v drugih civilnih postopkih; lahko ima poleg pravnega zastopnika tudi spremljevalko/spremljevalca. Uporaba mediacije je načeloma prostovoljna, vendar pogosto implicitno izsiljena10. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ)11 se nanaša na mediacijo na splošno - torej tako na mediacijo, ki je pridružena sodnim postopkom, kot tudi na izvensodno mediacijo. Opredeljuje zgolj temeljna pravila postopkov mediacije, ostalo pa prepušča samoregulativnim mehanizmom. Ureja npr. vprašanje kdaj se mediacija prične in kdaj se konča, kdo imenuje mediatorja, katera so temeljna pravila nastopanja mediatorja, kako se oblikuje sporazum o rešitvi spora in kako mu je mogoče zagotoviti izvršljivost itd. Zakonske določbe so dispozitivne, razen določb, ki urejajo načelo nepristranskosti mediatroke/mediatorja in učinek mediacije na prekluzivne in zastaralne roke10. |
|
|
| c. Preden se sodišče odloči o globi in ali bo upoštevalo njen učinek na materialni status žrtve (kot je na primer preživnina)? Ali je preživnina pravno zavezujoč standard, ali je stvar sodne prakse? Prosimo, zagotovite informacije o odškodnini: kdo ima prednost pri odškodnini (država, žrtev, drugi). |
|
Odgovor: Vrstni red priznanih terjatev v izvršilnih postopkih je sledeč: dolgovi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljevalca imajo prednost pred davčnim dolgom10. |
| c. Preden se sodišče odloči o globi in ali bo upoštevalo njen učinek na materialni status žrtve (kot je na primer preživnina)? Ali je preživnina pravno zavezujoč standard, ali je stvar sodne prakse? Prosimo, zagotovite informacije o odškodnini: kdo ima prednost pri odškodnini (država, žrtev, drugi). |
|
Odgovor: Vrstni red priznanih terjatev v izvršilnih postopkih je sledeč: dolgovi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljevalca imajo prednost pred davčnim dolgom10. |
|
|
|
[1] Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 63/94 (70/94 popr.), 72/98, 6/99, 66/00, 111/01, 56/03, 43/04, 101/05, 14/07, 68/08, 77/09, 91/11, 47/13. [2] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [3] Obrazložitveno poročilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno preko: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. [4] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [5] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [6] O postopku dostopno preko: http://www.mp.gov.si/si/storitve/alternativno_resevanje_sporov/pravni_okvir_mediacije/ (1. 2. 2014). [7] Zakona o prekrških, Ur. l. RS, št. 29/11. [8] Pripombe na predlog Družinskega zakonika – Zveza za nenasilje (Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi, Društvo SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo in Društvo Ženska svetovalnica). Dostopno preko: http://www.drustvo-dnk.si/novice/61-pripombe-na-predlog-druinskega-zakonika.html, 1. 6. 2014. [9] Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), Ur. l. RS, št. 97/09 in 40/12 – ZUJF. [10] Bervar Sternad, K. (2016) Odgovori na vprašanja glede Istanbulske konvencije. Interno gradivo. [11] Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, Ur. l. RS, št. 56/08. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
