|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica |
| Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev možnosti, da se pri določitvi kazni v zvezi s kaznivimi ravnanji, določenimi v skladu s to konvencijo, upoštevajo pravnomočno izrečene kazni druge pogodbenice. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 47. člena Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica | ||
| Primerjava med državami 47. člena Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali pravni okvir predvideva možnost upoštevanja obsodbe v drugi državi, kot je opredeljeno v 47. členu? |
|
Odgovor: Ta možnost v Sloveniji podana že s Konvencijo o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah in je slovenska zakonodaja tako usklajena s 47. členom Konvencije, pravi Filipčič1. Iz Obrazložitvenega poročila2 izhaja, da je namen tega člena zagotoviti možnost, da pri odmeri kazni sodišče v državi pogodbenici upošteva povratništvo storilca ne le, če je bil že obsojen v državi pogodbenici, ampak tudi v kakšni drugi državi. Pri tem se Obrazložitveno poročilo sklicuje na Konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije3 (European Convention on Mutual Assistance in Criminal Matters), ki v 13. členu določa, da lahko država od druge države pridobi podatke o pravnomočnih sodbah iz njihove kazenske evidence. Ker 47. člen govori le o tem, da država zagotovi možnosti, da se pri odmeri kazni upoštevajo tudi sodbe druge države, je mogoče zaključiti, da je ta možnost v Sloveniji podana že s Konvencijo o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah1. PIC4 piše, da Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU)5 – ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije. Na področju mednarodne pravne pomoči v kazenskih zadevah Slovenijo obvezujejo številne večstranske pogodbe. Mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah urejajo tudi številni bilateralni sporazumi6 ter v Zakonu o kazenskem postopku XXX. Poglavje - Postopek za mednarodno pravno pomoč in izvršitev mednarodnih pogodb v kazenskopravnih stvareh. |
| a. Ali pravni okvir predvideva možnost upoštevanja obsodbe v drugi državi, kot je opredeljeno v 47. členu? |
|
Odgovor: Ta možnost v Sloveniji podana že s Konvencijo o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah in je slovenska zakonodaja tako usklajena s 47. členom Konvencije, pravi Filipčič1. Iz Obrazložitvenega poročila2 izhaja, da je namen tega člena zagotoviti možnost, da pri odmeri kazni sodišče v državi pogodbenici upošteva povratništvo storilca ne le, če je bil že obsojen v državi pogodbenici, ampak tudi v kakšni drugi državi. Pri tem se Obrazložitveno poročilo sklicuje na Konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije3 (European Convention on Mutual Assistance in Criminal Matters), ki v 13. členu določa, da lahko država od druge države pridobi podatke o pravnomočnih sodbah iz njihove kazenske evidence. Ker 47. člen govori le o tem, da država zagotovi možnosti, da se pri odmeri kazni upoštevajo tudi sodbe druge države, je mogoče zaključiti, da je ta možnost v Sloveniji podana že s Konvencijo o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah1. PIC4 piše, da Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU)5 – ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije. Na področju mednarodne pravne pomoči v kazenskih zadevah Slovenijo obvezujejo številne večstranske pogodbe. Mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah urejajo tudi številni bilateralni sporazumi6 ter v Zakonu o kazenskem postopku XXX. Poglavje - Postopek za mednarodno pravno pomoč in izvršitev mednarodnih pogodb v kazenskopravnih stvareh. |
 |
|
[1] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [2] Obrazložitveno poročilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno preko: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. [3] Slovenija je to konvencijo ratificirala 19. 7. 2001. [4] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [5] Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU), Ur. l. RS, št. 102/07. [6] Postopek za mednarodno pravno pomoč in izvršitev mednarodnih pogodb v kazenskopravnih stvareh. Dostopno preko:http://www.mp.gov.si/si/delovna_podrocja/pravosodje/mednarodna_pravna_pomoc/, 1. 7. 2014. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
