|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 46. člen - Oteževalne okoliščine |
|
Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se lahko naslednje okoliščine, če te niso že del bistvenih sestavin kaznivega ravnanja, v skladu z ustreznimi določbami notranjega prava upoštevajo kot obteževalne okoliščine pri določitvi kazni v zvezi s kaznivimi ravnanji, določenimi v skladu s to konvencijo: a. kaznivo ravnanje zoper nekdanjega ali sedanjega zakonca ali partnerja, kakor ga priznava notranje pravo, je storil družinski član, oseba, ki živi z žrtvijo, ali oseba, ki je zlorabila svoj položaj; b. kaznivo ravnanje ali podobna kazniva ravnanja so bila storjena večkrat; c. kaznivo ravnanje je bilo storjeno zoper osebo, ranljivo zaradi posebnih okoliščin; d. kaznivo ravnanje je bilo storjeno zoper otroka ali v njegovi navzočnosti; e. kaznivo ravnanje sta storili dve osebi ali ga je storilo več oseb skupaj; f. kaznivo ravnanje se je začelo s skrajnimi stopnjami nasilja ali jih je vključevalo; g. kaznivo ravnanje je bilo storjeno z uporabo orožja ali grožnjo z njim; h. kaznivo ravnanje je žrtvi povzročilo hudo telesno ali duševno škodo; i. storilec je že bil obsojen zaradi podobnih kaznivih ravnanj. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 46. člena Oteževalne okoliščine | ||
| Primerjava med državami 46. člena Oteževalne okoliščine | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Prosimo, da zagotovite informacije, če so katere od navedenih okoliščin temeljni element kaznivega dejanja. Prosimo, navedite, če je mogoče, ali so obtoževalne/olajševalne okoliščine predvidene z zakonom ali drugimi pravnimi dokumenti (pravila, predpisi, protokoli, itd). Ali so te okoliščine del predhodne preiskave o resnosti kaznivega dejanja, ki ga organi pregona, sodstva, itd. opravljajo? |
|
Odgovor: Dr. Filipčič1 glede tega člena pravi, da je Kazenski zakonik (KZ-1)2 z njim usklajen. Obteževalne (in olajševalne) okoliščine našteva KZ-1 le primeroma v 2. odstavku 49. člena in tako pušča sodišču možnost, da pri odmeri kazni upošteva vse okoliščine, ki v konkretnem primeru vplivajo na odmero kazni (torej tudi okoliščine, navedene v 46. členu Konvencije). Zakonodaja Republike Slovenije tako pušča sodnici ali sodniku široko diskrecijo pri odmeri kazni. Navedena določba Konvencije (s pojasnilom v točki 235. Obrazložitvenega poročila3) izrecno navaja upoštevanje obteževalnih okoliščin »v skladu z notranjim pravom pogodbenice«, s čimer Konvencija dopušča različne pristope k določanju obteževalnih okoliščin oz. odmeri kazni1. Enakega mnenja je PIC5, ko piše, da je odmera kazenske sankcije v pristojnosti sodišča, ki v sodbi izreče kazensko sankcijo. Slovenska zakonodaja določa pravila za odmero kazni, ki so okvir, skozi sodno prakso pa se določajo konkretna merila, kaj šteje za obteževalno okoliščino. Olajševalne in oteževalne okoliščine so v KZ-1 naštete zgolj primeroma, sodišče pa se nato v vsakem konkretnem primeru odloči, katere bo upoštevalo pri odmeri kazni za storilca. Bistvenega pomena je torej dejstvo, da KZ-1 prav nobene od oteževalnih okoliščin, ki jih predvideva Konvencija, ne izključuje, nekatere od njih pa našteva v drugem odstavku 49. člena. |
| a. Prosimo, da zagotovite informacije, če so katere od navedenih okoliščin temeljni element kaznivega dejanja. Prosimo, navedite, če je mogoče, ali so obtoževalne/olajševalne okoliščine predvidene z zakonom ali drugimi pravnimi dokumenti (pravila, predpisi, protokoli, itd). Ali so te okoliščine del predhodne preiskave o resnosti kaznivega dejanja, ki ga organi pregona, sodstva, itd. opravljajo? |
|
Odgovor: Dr. Filipčič1 glede tega člena pravi, da je Kazenski zakonik (KZ-1)2 z njim usklajen. Obteževalne (in olajševalne) okoliščine našteva KZ-1 le primeroma v 2. odstavku 49. člena in tako pušča sodišču možnost, da pri odmeri kazni upošteva vse okoliščine, ki v konkretnem primeru vplivajo na odmero kazni (torej tudi okoliščine, navedene v 46. členu Konvencije). Zakonodaja Republike Slovenije tako pušča sodnici ali sodniku široko diskrecijo pri odmeri kazni. Navedena določba Konvencije (s pojasnilom v točki 235. Obrazložitvenega poročila3) izrecno navaja upoštevanje obteževalnih okoliščin »v skladu z notranjim pravom pogodbenice«, s čimer Konvencija dopušča različne pristope k določanju obteževalnih okoliščin oz. odmeri kazni1. Enakega mnenja je PIC5, ko piše, da je odmera kazenske sankcije v pristojnosti sodišča, ki v sodbi izreče kazensko sankcijo. Slovenska zakonodaja določa pravila za odmero kazni, ki so okvir, skozi sodno prakso pa se določajo konkretna merila, kaj šteje za obteževalno okoliščino. Olajševalne in oteževalne okoliščine so v KZ-1 naštete zgolj primeroma, sodišče pa se nato v vsakem konkretnem primeru odloči, katere bo upoštevalo pri odmeri kazni za storilca. Bistvenega pomena je torej dejstvo, da KZ-1 prav nobene od oteževalnih okoliščin, ki jih predvideva Konvencija, ne izključuje, nekatere od njih pa našteva v drugem odstavku 49. člena. |
 |
| b. Ali je bila v sodni praksi narejena kakršnakoli raziskava o prepoznavnosti najpogostejših oteževalnih okoliščin? Če je odgovor pritrdilen, navedite in nanizajte ključne ugotovitve in priporočila. |
| Odgovor: Ni javno dostopnih podatkov. |
| b. Ali je bila v sodni praksi narejena kakršnakoli raziskava o prepoznavnosti najpogostejših oteževalnih okoliščin? Če je odgovor pritrdilen, navedite in nanizajte ključne ugotovitve in priporočila. |
| Odgovor: Ni javno dostopnih podatkov. |
|
|
|
[1] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [2] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 in 66/08-popr. [3] Obrazložitveno poročilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno preko: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. [4] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [5] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
