|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 45. člen - Sankcije in ukrepi |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se kazniva ravnanja, določena v skladu s to konvencijo, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami ob upoštevanju njihove resnosti. Te sankcije vključujejo, kadar je to primerno, kazni, katerih posledica je odvzem prostosti, kar je lahko povod za izročitev. 2. Pogodbenice lahko sprejmejo druge ukrepe v zvezi s storilci, na primer: – spremljanje ali nadzor obsojenih oseb; – odvzem roditeljske pravice, če otrokove koristi, kar lahko vključuje varnost žrtve, ni mogoče zagotoviti na noben drug način. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 45. člena Sankcije in ukrepi | ||
| Primerjava med državami 45. člena Sankcije in ukrepi | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Prosimo, da navedete informacije o predpisanih in dejanskih sankcijah za vsako od kaznivih dejanj, ki so zajete v Konvenciji. Prosimo, komentirajte učinkovitost, sorazmernost, ustreznost predpisanih in dejanskih kazenskih politik. Ali predpisane sankcije izpolnjujejo merila za izročitev storilca (Convention on Extradition no. 24. upošteva pravilo kazni zapora enega leta ali več in zahtevo za dvojno kaznivost)? |
|
Odgovor: Dr. Filipčič1 pravi, da Konvencija prepušča določitev vrste in višine kazni državam pogodbenicam, pri čemer pa jim nalaga, da naj bodo sankcije učinkovite, sorazmerne teži dejanj in odvračilne. Primeroma našteva tudi nekaj sankcij, ki jih priporoča pogodbenicam v sprejem, jih pa ne zavezuje k temu. Filipčič pravi, da je Kazenski zakonik (KZ-1)2 usklajen s 45. členom. PIC3 piše, da KZ-1 v 2. in 3. členu ureja zakonitost kazenski sankcij in sistem kazenskih sankcij. Drugi odstavek 3. člena določa, da morajo biti predpisane kazni v sorazmerju s težo dejanja in krivdo storilca. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)4 ne uvaja kazni. Povzročitelj nasilja lahko neovirano in nekaznovano krši ukrepe, izrečene po ZPND. Ko žrtev v takem primeru pokliče policijo, ta povzročitelju ne more izreči sankcije, temveč žrtev le usmeri na nadaljnje postopke. To v praksi pomeni, da mora žrtev na sodišče vložiti predlog za izvršbo, v kateri mora predlagati tudi globo v primeru kršitve, čakati, da sodišče izda sklep, da se izvršba dovoli, šele nato lahko ob ponovni kršitvi pričakuje posredovanje policije. Žrtve so tako prisiljene vstopati v vedno nove postopke, s katerimi imajo dodatne stroške, poleg tega pa je treba upoštevati tudi, da postopki pred sodiščem trajajo precej dolgo (kar je v Sloveniji zelo velik problem)5. |
| a. Prosimo, da navedete informacije o predpisanih in dejanskih sankcijah za vsako od kaznivih dejanj, ki so zajete v Konvenciji. Prosimo, komentirajte učinkovitost, sorazmernost, ustreznost predpisanih in dejanskih kazenskih politik. Ali predpisane sankcije izpolnjujejo merila za izročitev storilca (Convention on Extradition no. 24. upošteva pravilo kazni zapora enega leta ali več in zahtevo za dvojno kaznivost)? |
|
Odgovor: Dr. Filipčič1 pravi, da Konvencija prepušča določitev vrste in višine kazni državam pogodbenicam, pri čemer pa jim nalaga, da naj bodo sankcije učinkovite, sorazmerne teži dejanj in odvračilne. Primeroma našteva tudi nekaj sankcij, ki jih priporoča pogodbenicam v sprejem, jih pa ne zavezuje k temu. Filipčič pravi, da je Kazenski zakonik (KZ-1)2 usklajen s 45. členom. PIC3 piše, da KZ-1 v 2. in 3. členu ureja zakonitost kazenski sankcij in sistem kazenskih sankcij. Drugi odstavek 3. člena določa, da morajo biti predpisane kazni v sorazmerju s težo dejanja in krivdo storilca. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)4 ne uvaja kazni. Povzročitelj nasilja lahko neovirano in nekaznovano krši ukrepe, izrečene po ZPND. Ko žrtev v takem primeru pokliče policijo, ta povzročitelju ne more izreči sankcije, temveč žrtev le usmeri na nadaljnje postopke. To v praksi pomeni, da mora žrtev na sodišče vložiti predlog za izvršbo, v kateri mora predlagati tudi globo v primeru kršitve, čakati, da sodišče izda sklep, da se izvršba dovoli, šele nato lahko ob ponovni kršitvi pričakuje posredovanje policije. Žrtve so tako prisiljene vstopati v vedno nove postopke, s katerimi imajo dodatne stroške, poleg tega pa je treba upoštevati tudi, da postopki pred sodiščem trajajo precej dolgo (kar je v Sloveniji zelo velik problem)5. |
 |
| b. Ali obstajajo ukrepi za spremljanje in nadzorovanje obsojenih? Navedite pogoje, pristojni organ, itd. |
| Odgovor: Na podatke čakamo. |
| b. Ali obstajajo ukrepi za spremljanje in nadzorovanje obsojenih? Navedite pogoje, pristojni organ, itd. |
| Odgovor: Na podatke čakamo. |
|
|
| c. Ali obstajajo določbe, ki omogočajo odgovornemu organu spremeniti, kot tudi odvzeti starševske pravice med preiskavo o dejanj nasilja nad ženskami, in zlasti nasilja v družini? Ali je varnost žrtve nujna v postopku in če je odgovor pritrdilen, je za to podlaga v posebnem pravnem dokumentu, ali je to stvar presoje odgovorne institucije/organa? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Odvzem roditeljske pravice je določen in urejen v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)6. Konvencija spremljanje in nadzor ter odvzem roditeljske pravice določa zgolj kot možne ukrepe, ki jih lahko prejmejo države pogodbenice, v slovenski zakonodaji pa sta ta dva instituta že urejena, čeprav jih Konvencija ne ureja kot obvezne. Poleg Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)7 so nekateri ukrepi določeni v drugih področnih zakonih, (npr. Zakon o pravdnem postopku (ZPP)8, Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)9, Kazenski zakonik (KZ-1)10 in Zakon o kazenskem postopku (ZKP)11)12. PIC12 navede, da ukrepi v ZPND le dopolnjujejo že obstoječe in jih ne nadomeščajo ali zmanjšujejo njihovega pomena. Ta poudarek je pomemben predvsem pri varstvu mladoletnih žrtev nasilja v družini. Varstvo ogroženih otrok, med katere sodijo tudi mladoletne žrtve nasilja v družini, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter je ne glede na vrsto ali vir ogrožanja sistemsko urejeno v družinski zakonodaji. |
| c. Ali obstajajo določbe, ki omogočajo odgovornemu organu spremeniti, kot tudi odvzeti starševske pravice med preiskavo o dejanj nasilja nad ženskami, in zlasti nasilja v družini? Ali je varnost žrtve nujna v postopku in če je odgovor pritrdilen, je za to podlaga v posebnem pravnem dokumentu, ali je to stvar presoje odgovorne institucije/organa? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Odvzem roditeljske pravice je določen in urejen v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)6. Konvencija spremljanje in nadzor ter odvzem roditeljske pravice določa zgolj kot možne ukrepe, ki jih lahko prejmejo države pogodbenice, v slovenski zakonodaji pa sta ta dva instituta že urejena, čeprav jih Konvencija ne ureja kot obvezne. Poleg Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)7 so nekateri ukrepi določeni v drugih področnih zakonih, (npr. Zakon o pravdnem postopku (ZPP)8, Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)9, Kazenski zakonik (KZ-1)10 in Zakon o kazenskem postopku (ZKP)11)12. PIC12 navede, da ukrepi v ZPND le dopolnjujejo že obstoječe in jih ne nadomeščajo ali zmanjšujejo njihovega pomena. Ta poudarek je pomemben predvsem pri varstvu mladoletnih žrtev nasilja v družini. Varstvo ogroženih otrok, med katere sodijo tudi mladoletne žrtve nasilja v družini, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter je ne glede na vrsto ali vir ogrožanja sistemsko urejeno v družinski zakonodaji. |
|
|
|
[1] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [2] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [3] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [4] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [5] Ramšak, A., Šetinc Vernik, M., Vernik Šetinc, B. (ur.) (2014) Senčno poročilo koalicije nevladnih organizacij Odboru za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Sloveniji. Ob 2. periodičnem poročilu Republike Slovenije k Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dostopno preko: http://www.ekvilib.org/images/stories/sencno%20porocilo_SLO.pdf, 20. 6. 2014. [6] Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Ur. l. RS, št. 15/76, 1/89, 14/89, 82/94, 29/95, 64/01, 16/04. [7] Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [8] Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US in 10/14 - odl. US. [9] Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Ur. l. RS, št. 15/13. [10] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 in 66/08-popr. [11] Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo in 47/13. [12] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
