|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 45. člen - Sankcije in ukrepi |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se kazniva ravnanja, doloÄena v skladu s to konvencijo, kaznujejo z uÄinkovitimi, sorazmernimi in odvraÄilnimi sankcijami ob upoštevanju njihove resnosti. Te sankcije vkljuÄujejo, kadar je to primerno, kazni, katerih posledica je odvzem prostosti, kar je lahko povod za izroÄitev. 2. Pogodbenice lahko sprejmejo druge ukrepe v zvezi s storilci, na primer: – spremljanje ali nadzor obsojenih oseb; – odvzem roditeljske pravice, Äe otrokove koristi, kar lahko vkljuÄuje varnost žrtve, ni mogoÄe zagotoviti na noben drug naÄin. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 45. člena Sankcije in ukrepi | ||
| Primerjava med državami 45. člena Sankcije in ukrepi | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Prosimo, da navedete informacije o predpisanih in dejanskih sankcijah za vsako od kaznivih dejanj, ki so zajete v Konvenciji. Prosimo, komentirajte uÄinkovitost, sorazmernost, ustreznost predpisanih in dejanskih kazenskih politik. Ali predpisane sankcije izpolnjujejo merila za izroÄitev storilca (Convention on Extradition no. 24. upošteva pravilo kazni zapora enega leta ali veÄ in zahtevo za dvojno kaznivost)? |
|
Odgovor: Dr. FilipÄiÄ1 pravi, da Konvencija prepušÄa doloÄitev vrste in višine kazni državam pogodbenicam, pri Äemer pa jim nalaga, da naj bodo sankcije uÄinkovite, sorazmerne teži dejanj in odvraÄilne. Primeroma našteva tudi nekaj sankcij, ki jih priporoÄa pogodbenicam v sprejem, jih pa ne zavezuje k temu. FilipÄiÄ pravi, da je Kazenski zakonik (KZ-1)2 usklajen s 45. Älenom. PIC3 piše, da KZ-1 v 2. in 3. Älenu ureja zakonitost kazenski sankcij in sistem kazenskih sankcij. Drugi odstavek 3. Älena doloÄa, da morajo biti predpisane kazni v sorazmerju s težo dejanja in krivdo storilca. Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)4 ne uvaja kazni. PovzroÄitelj nasilja lahko neovirano in nekaznovano krši ukrepe, izreÄene po ZPND. Ko žrtev v takem primeru pokliÄe policijo, ta povzroÄitelju ne more izreÄi sankcije, temveÄ Å¾rtev le usmeri na nadaljnje postopke. To v praksi pomeni, da mora žrtev na sodišÄe vložiti predlog za izvršbo, v kateri mora predlagati tudi globo v primeru kršitve, Äakati, da sodišÄe izda sklep, da se izvršba dovoli, šele nato lahko ob ponovni kršitvi priÄakuje posredovanje policije. Žrtve so tako prisiljene vstopati v vedno nove postopke, s katerimi imajo dodatne stroške, poleg tega pa je treba upoštevati tudi, da postopki pred sodišÄem trajajo precej dolgo (kar je v Sloveniji zelo velik problem)5. |
| a. Prosimo, da navedete informacije o predpisanih in dejanskih sankcijah za vsako od kaznivih dejanj, ki so zajete v Konvenciji. Prosimo, komentirajte uÄinkovitost, sorazmernost, ustreznost predpisanih in dejanskih kazenskih politik. Ali predpisane sankcije izpolnjujejo merila za izroÄitev storilca (Convention on Extradition no. 24. upošteva pravilo kazni zapora enega leta ali veÄ in zahtevo za dvojno kaznivost)? |
|
Odgovor: Dr. FilipÄiÄ1 pravi, da Konvencija prepušÄa doloÄitev vrste in višine kazni državam pogodbenicam, pri Äemer pa jim nalaga, da naj bodo sankcije uÄinkovite, sorazmerne teži dejanj in odvraÄilne. Primeroma našteva tudi nekaj sankcij, ki jih priporoÄa pogodbenicam v sprejem, jih pa ne zavezuje k temu. FilipÄiÄ pravi, da je Kazenski zakonik (KZ-1)2 usklajen s 45. Älenom. PIC3 piše, da KZ-1 v 2. in 3. Älenu ureja zakonitost kazenski sankcij in sistem kazenskih sankcij. Drugi odstavek 3. Älena doloÄa, da morajo biti predpisane kazni v sorazmerju s težo dejanja in krivdo storilca. Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)4 ne uvaja kazni. PovzroÄitelj nasilja lahko neovirano in nekaznovano krši ukrepe, izreÄene po ZPND. Ko žrtev v takem primeru pokliÄe policijo, ta povzroÄitelju ne more izreÄi sankcije, temveÄ Å¾rtev le usmeri na nadaljnje postopke. To v praksi pomeni, da mora žrtev na sodišÄe vložiti predlog za izvršbo, v kateri mora predlagati tudi globo v primeru kršitve, Äakati, da sodišÄe izda sklep, da se izvršba dovoli, šele nato lahko ob ponovni kršitvi priÄakuje posredovanje policije. Žrtve so tako prisiljene vstopati v vedno nove postopke, s katerimi imajo dodatne stroške, poleg tega pa je treba upoštevati tudi, da postopki pred sodišÄem trajajo precej dolgo (kar je v Sloveniji zelo velik problem)5. |
 |
| b. Ali obstajajo ukrepi za spremljanje in nadzorovanje obsojenih? Navedite pogoje, pristojni organ, itd. |
| Odgovor: Na podatke Äakamo. |
| b. Ali obstajajo ukrepi za spremljanje in nadzorovanje obsojenih? Navedite pogoje, pristojni organ, itd. |
| Odgovor: Na podatke Äakamo. |
|
|
| c. Ali obstajajo doloÄbe, ki omogoÄajo odgovornemu organu spremeniti, kot tudi odvzeti starševske pravice med preiskavo o dejanj nasilja nad ženskami, in zlasti nasilja v družini? Ali je varnost žrtve nujna v postopku in Äe je odgovor pritrdilen, je za to podlaga v posebnem pravnem dokumentu, ali je to stvar presoje odgovorne institucije/organa? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Odvzem roditeljske pravice je doloÄen in urejen v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)6. Konvencija spremljanje in nadzor ter odvzem roditeljske pravice doloÄa zgolj kot možne ukrepe, ki jih lahko prejmejo države pogodbenice, v slovenski zakonodaji pa sta ta dva instituta že urejena, Äeprav jih Konvencija ne ureja kot obvezne. Poleg Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)7 so nekateri ukrepi doloÄeni v drugih podroÄnih zakonih, (npr. Zakon o pravdnem postopku (ZPP)8, Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)9, Kazenski zakonik (KZ-1)10 in Zakon o kazenskem postopku (ZKP)11)12. PIC12 navede, da ukrepi v ZPND le dopolnjujejo že obstojeÄe in jih ne nadomešÄajo ali zmanjšujejo njihovega pomena. Ta poudarek je pomemben predvsem pri varstvu mladoletnih žrtev nasilja v družini. Varstvo ogroženih otrok, med katere sodijo tudi mladoletne žrtve nasilja v družini, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter je ne glede na vrsto ali vir ogrožanja sistemsko urejeno v družinski zakonodaji. |
| c. Ali obstajajo doloÄbe, ki omogoÄajo odgovornemu organu spremeniti, kot tudi odvzeti starševske pravice med preiskavo o dejanj nasilja nad ženskami, in zlasti nasilja v družini? Ali je varnost žrtve nujna v postopku in Äe je odgovor pritrdilen, je za to podlaga v posebnem pravnem dokumentu, ali je to stvar presoje odgovorne institucije/organa? Prosimo, navedite. |
|
Odgovor: Odvzem roditeljske pravice je doloÄen in urejen v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)6. Konvencija spremljanje in nadzor ter odvzem roditeljske pravice doloÄa zgolj kot možne ukrepe, ki jih lahko prejmejo države pogodbenice, v slovenski zakonodaji pa sta ta dva instituta že urejena, Äeprav jih Konvencija ne ureja kot obvezne. Poleg Zakona o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND)7 so nekateri ukrepi doloÄeni v drugih podroÄnih zakonih, (npr. Zakon o pravdnem postopku (ZPP)8, Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)9, Kazenski zakonik (KZ-1)10 in Zakon o kazenskem postopku (ZKP)11)12. PIC12 navede, da ukrepi v ZPND le dopolnjujejo že obstojeÄe in jih ne nadomešÄajo ali zmanjšujejo njihovega pomena. Ta poudarek je pomemben predvsem pri varstvu mladoletnih žrtev nasilja v družini. Varstvo ogroženih otrok, med katere sodijo tudi mladoletne žrtve nasilja v družini, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter je ne glede na vrsto ali vir ogrožanja sistemsko urejeno v družinski zakonodaji. |
|
|
|
[1] FilipÄiÄ, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [2] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [3] ŠifkoviÄ Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. [4] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [5] Ramšak, A., Šetinc Vernik, M., Vernik Šetinc, B. (ur.) (2014) SenÄno poroÄilo koalicije nevladnih organizacij Odboru za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Sloveniji. Ob 2. periodiÄnem poroÄilu Republike Slovenije k Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dostopno preko: http://www.ekvilib.org/images/stories/sencno%20porocilo_SLO.pdf, 20. 6. 2014. [6] Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Ur. l. RS, št. 15/76, 1/89, 14/89, 82/94, 29/95, 64/01, 16/04. [7] Zakon o prepreÄevanju nasilja v družini (ZPND), Ur. l. RS, št. 16/08. [8] Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno preÄišÄeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US in 10/14 - odl. US. [9] Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Ur. l. RS, št. 15/13. [10] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 in 66/08-popr. [11] Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno preÄišÄeno besedilo in 47/13. [12] ŠifkoviÄ Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
