Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
Strpen / strpna pa sem do nasilja nad ženskami.
ODSLEJ DELUJEM PROTI!
40. člen - Spolno nadlegovanje
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
40. člen - Spolno nadlegovanje
3. člen – Opredelitve pojmov
5. člen - Obveznosti države in dolžna skrbnost
7. člen - Celovita in usklajena politika
8. člen - Finančni viri
9. člen - Nevladne organizacije in civilna družbo
10. člen - Usklajevalno telo
11. člen - Zbiranje podatkov in raziskave
15. člen - Usposabljanje strokovnjakinj in strokovnjakov
16. člen - Preventivno delovanje in programi za delo s povzročitelji nasilja
18. člen - Splošne obveznosti
19. člen - Informacije
20. člen - Splošne podporne storitve
21. člen - Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah
22. člen - Strokovne podporne storitve
23. člen - Zatočišča ali varne hiše
24. člen - Telefonske številke za pomoč
25. člen - Podpora žrtvam spolnega nasilja
26. člen - Zaščita in podpora za otroke, priče
27. člen - Poročanje
28. člen - Poročanje (s strani) strokovnjakov
29. člen - Civilne tožbe in pravna sredstva
30. člen - Odškodnina
31. člen - Skrbništvo, pravica do stikov in varnost
32. člen - Civilne posledice prisilnih porok
33. člen - Psihično nasilje
34. člen - Zalezovanje
35. člen - Fizično nasilje
36. člen - Spolno nasilje, vključno s posilstvom
37. člen - Prisilna poroka
38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil
39. člen - Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija
40. člen - Spolno nadlegovanje
41. člen - Pomoč ali napeljevanje in poskus
42. člen - Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. »časti«
43. člen - Obravnava kaznivih dejanj
44. člen - Pristojnost
45. člen - Sankcije in ukrepi
46. člen - Oteževalne okoliščine
47. člen - Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica
48. člen - Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni
49. člen - Splošne obveznosti
50. člen - Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita
51. člen - Ocena in obvladovanje tveganja
52. člen - Nujni omejitveni ukrepi
53. člen - Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti
54. člen - Preiskovanje in dokazi
55. člen - Ex parte in ex officio postopki
56. člen - Zaščitni ukrepi
57. člen - Pravna pomoč
58. člen - Zastaranje
59. člen - Prebivališče
60. člen - Prošnje za azil zaradi spola
61. člen - Prepoved izgona ali vrnitve (načelo nevračanja)
 
40. člen - Spolno nadlegovanje
Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se vsaka oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega spolnega dejanja z namenom ali posledico prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja, kazensko ali drugače pravno sankcionira.
 
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard);
1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi);
2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi;
3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi;
4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije.
Splošna ocena 40. člena Spolno nadlegovanje
Primerjava med državami 40. člena Spolno nadlegovanje
VPRAŠANJA
 
a. Ali je spolno nadlegovanje, kot je opredeljeno v 40. členu Konvencije, sankcionirano s strani kazenskega, civilnega/delavnega prava ali zakona o diskriminaciji? Če je odgovor pritrdilen, navedite opredelitev, predpisano sankcijo, vir, in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike.
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)1 po mnenju dr. Filipčič2 ne pozna kaznivega dejanja, ki bi zajel spolno nadlegovanje v takšni širini, kot ga opisuje Konvencija:

KZ-1 inkriminira spolno nadlegovanje le v dveh okoljih2:
-          v družinski ali drugi življenjski skupnosti: med izvršitvenimi ravnanji po 191. členu KZ-1 (Nasilje v družini) je navedeno tudi »ponižujoče ravnanje«, kamor sodi tudi spolno nadlegovanje;
-          na delovnem mestu: spolno nadlegovanje je izrecno navedeno kot izvršitvena oblika kaznivega dejanja Šikaniranje na delovnem mestu po 197. členu KZ-1. Konvencija pa sankcioniranja spolnega nadlegovanja ne veže le na ti dve okolji. Po mnenju dr. Filipčič2 je potrebno upoštevati še Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)3, ki v 7. členu opredeljuje prekršek nedostojno vedenje:

Glede na opredelitev izrazov v 2. členu tega zakona je nedostojno vedenje »vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine...« Navedena opredelitev zajema torej tudi spolno nadlegovanje, kot je opisano v 40. členu Konvencije. Dejstvo, da je spolno nadlegovanje opredeljeno kot kaznivo dejanje le v dveh okoljih (na delovnem mestu in v življenjski skupnosti) dr. Filipčič ocenjuje kot ustrezno, saj so posledice spolnega nadlegovanja v takšnih okoljih hujše, žrtve pa bolj ranljive.

Konvencija v 40. členu dopušča, da se spolno nadlegovanje »kazensko ali drugače pravno sankcionira«. Kljub temu dr. Filipčič pojasnjuje, kot je bilo že pojasnjeno pri zalezovanju, da je sankcija za prekršek kazenska sankcija in je tako mogoče trditi, da je zalezovanje kazensko sankcionirano, čeprav ni opredeljeno kot kaznivo dejanje, ampak kot prekršek. Slovenska zakonodaja (KZ-1 in Zakon o prekrških (ZP-1)) je tako usklajena s 40. členom Konvencije2.
PLUS
a. Ali je spolno nadlegovanje, kot je opredeljeno v 40. členu Konvencije, sankcionirano s strani kazenskega, civilnega/delavnega prava ali zakona o diskriminaciji? Če je odgovor pritrdilen, navedite opredelitev, predpisano sankcijo, vir, in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike.
Odgovor: Kazenski zakonik (KZ-1)1 po mnenju dr. Filipčič2 ne pozna kaznivega dejanja, ki bi zajel spolno nadlegovanje v takšni širini, kot ga opisuje Konvencija:

KZ-1 inkriminira spolno nadlegovanje le v dveh okoljih2:
-          v družinski ali drugi življenjski skupnosti: med izvršitvenimi ravnanji po 191. členu KZ-1 (Nasilje v družini) je navedeno tudi »ponižujoče ravnanje«, kamor sodi tudi spolno nadlegovanje;
-          na delovnem mestu: spolno nadlegovanje je izrecno navedeno kot izvršitvena oblika kaznivega dejanja Šikaniranje na delovnem mestu po 197. členu KZ-1. Konvencija pa sankcioniranja spolnega nadlegovanja ne veže le na ti dve okolji. Po mnenju dr. Filipčič2 je potrebno upoštevati še Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)3, ki v 7. členu opredeljuje prekršek nedostojno vedenje:

Glede na opredelitev izrazov v 2. členu tega zakona je nedostojno vedenje »vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine...« Navedena opredelitev zajema torej tudi spolno nadlegovanje, kot je opisano v 40. členu Konvencije. Dejstvo, da je spolno nadlegovanje opredeljeno kot kaznivo dejanje le v dveh okoljih (na delovnem mestu in v življenjski skupnosti) dr. Filipčič ocenjuje kot ustrezno, saj so posledice spolnega nadlegovanja v takšnih okoljih hujše, žrtve pa bolj ranljive.

Konvencija v 40. členu dopušča, da se spolno nadlegovanje »kazensko ali drugače pravno sankcionira«. Kljub temu dr. Filipčič pojasnjuje, kot je bilo že pojasnjeno pri zalezovanju, da je sankcija za prekršek kazenska sankcija in je tako mogoče trditi, da je zalezovanje kazensko sankcionirano, čeprav ni opredeljeno kot kaznivo dejanje, ampak kot prekršek. Slovenska zakonodaja (KZ-1 in Zakon o prekrških (ZP-1)) je tako usklajena s 40. členom Konvencije2.

PIC4 piše, da slovenska kazenska zakonodaja inkriminira zgolj spolno nadlegovanje na delovnem mestu, saj tam glede na dejansko stanje do spolnega nadlegovanja najpogosteje prihaja. Tudi če spolno nadlegovanje ni posebej inkriminirano v kazenski zakonodaji, to še ne pomeni, da določba Konvencije ni že umeščena v naš pravni red. Določba te Konvencije, ki ureja spolno nadlegovanje, predvideva, da države pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se vsaka oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega spolnega dejanja z namenom ali posledico prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja, kazensko ali drugače pravno sankcionira. Od držav pogodbenic zahteva, da spolno nadlegovanje kazensko ali drugače pravno sankcionirajo. Kot je očitno, Konvencija ne predvideva zgolj kazenske odgovornosti in posledične kazenske sankcije, temveč tudi drugačno pravno sankcioniranje – alternativno določitev sankcij. 179. člen Obligacijskega zakonika (OZ)5 predvideva prisojo pravične denarne odškodnine oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. 181. člen Obligacijskega zakonika, ki ureja kršitev dostojanstva, določa, da ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo.

Obligacijski zakonik (OZ) torej ureja možnost prisoditve pravične denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine in zaradi kršitve dostojanstva. Določba 181. člena OZ se za razliko od določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)6, ki spolno nadlegovanje sankcionira, ne omejuje zgolj na osebe v delovnem razmerju temveč je ta določba uporabna za vse osebe, neodvisno od razmerja povzročitelja škode do oškodovanca oz. oškodovanke. Ker torej Obligacijski zakonik predvideva civilno sankcioniranje povzročene škode s spolnim nadlegovanjem, konvencija pa ne zahteva (izključno in nujno) zgolj kazenske sankcije, je tudi ta določba v slovenski pravni red že umeščena7.

KZ-1 torej predvideva naslednje člene:

191. člen Nasilje v družini
(1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti.
(3) Če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
197. člen – Šikaniranje na delovnem mestu
(1) Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), v 7. členu opredeljuje prekršek nedostojno vedenje:
(1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena tega zakona, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
(2) Kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev.
(3) Kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
MINUS
b. Če obstaja statistika, koliko obsodb/primerov je bilo v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali so naslednji podatki o storilcih in žrtvah na razpolago: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije.
Odgovor: Po podatkih Statističnega urada RS8 je bil za kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu v letu 2014 skupaj 11 odločb sodišča (7 moških in 4 ženske) za polnoletne osebe zoper katere je bil kazenski postopek pred senatom pravnomočno končan. Od tega sta bila dva moško spoznana za kriva, 4 osebe (3 moški in 1 ženska) so bili oproščene obtožbe.

Področje spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi spola je v Sloveniji raziskovalno podhranjeno. Zadnja slovenska reprezentativna nacionalna raziskava o pojavu spolnega nadlegovanja, ki je bila narejena na področju spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, je bila izvedena leta 1998 v okviru raziskave Slovenskega javnega mnenja, pravi Jogan9, torej pet let preden je Slovenija prepoved spolnega nadlegovanja vnesla v delovno zakonodajo. Urad za enake možnosti je v sodelovanju s sindikati izvedel raziskavo o spolnem in drugem nadlegovanju leta 2007, vendar ta raziskava kljub velikemu vzorcu ni reprezentativna. Pokazala pa je, da je med ženskami, ki so vrnile vprašalnike, največ takšnih, ki so žrtve verbalnega spolnega nadlegovanja (skoraj vsaka tretja), fizičnega spolnega nadlegovanja (vsaka šesta) in neverbalnega spolnega nadlegovanja (vsaka šesta). Najpogostejši nadlegovalci ženskih žrtev so sodelavci. Drugi najpogostejši nadlegovalci ženskih žrtev so nadrejeni – ti najpogosteje izvajajo karierno spolno in drugo nadlegovanje10.

Manjko preučevanja in raziskovanja pojava se kaže v vedno manjši prepoznavnosti pojava kot oblike nasilja nad ženskami, tako s strani delodajalcev, ko gre za pojav spolnega nadlegovanja na delovnem mestu kot s strani žensk, ki so pojavu izpostavljene na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju.
b. Če obstaja statistika, koliko obsodb/primerov je bilo v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali so naslednji podatki o storilcih in žrtvah na razpolago: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije.
Odgovor: Po podatkih Statističnega urada RS8 je bil za kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu v letu 2014 skupaj 11 odločb sodišča (7 moških in 4 ženske) za polnoletne osebe zoper katere je bil kazenski postopek pred senatom pravnomočno končan. Od tega sta bila dva moško spoznana za kriva, 4 osebe (3 moški in 1 ženska) so bili oproščene obtožbe.

Področje spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi spola je v Sloveniji raziskovalno podhranjeno. Zadnja slovenska reprezentativna nacionalna raziskava o pojavu spolnega nadlegovanja, ki je bila narejena na področju spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, je bila izvedena leta 1998 v okviru raziskave Slovenskega javnega mnenja, pravi Jogan9, torej pet let preden je Slovenija prepoved spolnega nadlegovanja vnesla v delovno zakonodajo. Urad za enake možnosti je v sodelovanju s sindikati izvedel raziskavo o spolnem in drugem nadlegovanju leta 2007, vendar ta raziskava kljub velikemu vzorcu ni reprezentativna. Pokazala pa je, da je med ženskami, ki so vrnile vprašalnike, največ takšnih, ki so žrtve verbalnega spolnega nadlegovanja (skoraj vsaka tretja), fizičnega spolnega nadlegovanja (vsaka šesta) in neverbalnega spolnega nadlegovanja (vsaka šesta). Najpogostejši nadlegovalci ženskih žrtev so sodelavci. Drugi najpogostejši nadlegovalci ženskih žrtev so nadrejeni – ti najpogosteje izvajajo karierno spolno in drugo nadlegovanje10.

Manjko preučevanja in raziskovanja pojava se kaže v vedno manjši prepoznavnosti pojava kot oblike nasilja nad ženskami, tako s strani delodajalcev, ko gre za pojav spolnega nadlegovanja na delovnem mestu kot s strani žensk, ki so pojavu izpostavljene na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju.
MINUS
c. Če je spolno nadlegovanje kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)?
Odgovor: Glede na to kdo začne in vodi kazenski postopek, poznamo več vrst kaznivih dejanj:
-          kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
-          kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog,
-          kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo11.

Evidentno ja, da se velika večina kaznivih dejanj, ki jih ureja Konvencija, po slovenski materialno pravni kazenski zakonodaji začne po uradni dolžnosti, zato je tudi kazenski postopek popolnoma neodvisen od volje žrtve. Tudi v primerih pregona in zastopanja obtožb za kazniva dejanja, katerih pregon se po slovenskih kazenskopravnih določbah začne na predlog žrtve oziroma oškodovanca, lahko v nadaljevanju prevzame državni tožilec ali tožilka12.
PLUS
c. Če je spolno nadlegovanje kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)?
Odgovor: Glede na to kdo začne in vodi kazenski postopek, poznamo več vrst kaznivih dejanj:
-          kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
-          kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog,
-          kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo11.

Evidentno ja, da se velika večina kaznivih dejanj, ki jih ureja Konvencija, po slovenski materialno pravni kazenski zakonodaji začne po uradni dolžnosti, zato je tudi kazenski postopek popolnoma neodvisen od volje žrtve. Tudi v primerih pregona in zastopanja obtožb za kazniva dejanja, katerih pregon se po slovenskih kazenskopravnih določbah začne na predlog žrtve oziroma oškodovanca, lahko v nadaljevanju prevzame državni tožilec ali tožilka12.

Kazenski zakonik (KZ-1)13 predvideva naslednje člene:

191. člen Nasilje v družini
(1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti.
(3) Če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

197. člen – Šikaniranje na delovnem mestu
(1) Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

Zakon o varstvu javnega reda in mir (ZJRM-1)14, v 7. členu opredeljuje prekršek nedostojno vedenje:
(1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena tega zakona, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
(2) Kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev.
(3) Kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
MINUS
[1] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12.
[2] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014.
[3] Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Ur. l. RS, št. 70/06.
[4] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[5] Obligacijski zakonik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04.
[6] Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/13, 78/13 – popr.
[7] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[8] Statistični urad RS, Podatki Kriminaliteta, dostopno preko: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, 3. 12. 2015.
[9] Jogan, M. (2014) Sociologija in seksizem. Ljubljana: Založba FDV.
[10] Urad za enake možnosti – UEM (2007) Spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu. Raziskava Urada za enake možnosti in sodelujočih sindikatov. Dostopno preko: http://www.arhiv.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/RaziskavaNadlegovanje.pdf, 30. junij 2014.
[11] Obran, N. (2014) Nasilje nad ženskami – prav(n)e poti v varno življenje žensk in otrok. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo.
[12] Šifkovič Vrbica, S. (2013) Analiza vpliva Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulske konvencije) na zakonodajo Republike Slovenije. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
[13] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12.
[14] Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Ur. l. RS, št. 70/06.
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE
Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija
Savet Evrope
 
Drutvo SOS telefon UBL AC CZR Sigurna enska kuca NSRP WAVE Drutvo za nenasilno komunikacijo PIC SZS Sekcija Savet Evrope
 
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.
Kampanjo podpirajo:
EU    MDDSZ    Mestna občina Ljubljana    Zelena
Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije.