|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil |
|
Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naslednja naklepna dejanja opredelijo kot kazniva: a. ekscizija, infibulacija ali drugo pohabljenje celotnih ali delov ženskih velikih sramnih ustnic, malih sramnih ustnic ali klitorisa; b. prisiljenje ali napeljevanje ženske, da se na njej izvajajo dejanja iz točke a; c. prepričevanje, prisiljenje ali napeljevanje dekleta, da se na njej izvajajo dejanja iz točke |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 38. člena Pohabljenje ženskih spolovil | ||
| Primerjava med državami 38. člena Pohabljenje ženskih spolovil | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali je pohabljanje ženskih genitalij, kot je opredeljeno v 38. členu Konvencije, kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisano sankcijo, vir, in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike. |
|
Odgovor: Po mnenju dr. Filipčič1 je pohabljenje ženskih spolovil (vse oblike, naštete v 38. členu točka a) predstavljajo v slovenski kazenski zakonodaji ustrezne telesne poškodbe. Glede na intenzivnost posega v telo in stalnost posledic sodi pohabljenje ženskih spolovil v okvir hude ali posebno hude telesne poškodbe, pri katerih je kazniv tudi poskus. Natančnejše opisovanje oblik pohabljenj v Konvenciji ne vpliva na prejšnjo ugotovitev in takšen kazuistični pristop konvencije ne zavezuje države, da morajo vse oblike izrecno navesti kot zakonske znake kaznivega dejanja, če je tradicionalno pristop k inkriminiranju drugačen, abstraktnejši in je glede na ustaljene interpretacije telesnih poškodb nesporno, da so inkriminirane tudi vse posamične oblike pohabljenja ženskih spolovil. Člen v točki b opredeljuje kot kaznivo dejanje tudi »prisiljenje ali spodbujanje ženske, da se na njej izvajajo dejanja iz točke a«. V 200. točki Obrazložitvenega poročila2 je pojasnjeno, da inkriminira pomoč storilca pri pohabljenju spolovil (in se ne nanaša na vprašanje privolitve odrasle osebe v pohabljenje oz. na nagovarjanje odrasle ženske, da se podvrže pohabitvi, kar izhaja iz 201. točke Obrazložitvenega poročila). Pomoč pri kaznivem dejanju je po 38. členu Kazenskega zakonika (KZ-1)3 kazniva, torej tudi pomoč storilcu pri pohabitvi ženskih spolovil, kot je opisana v točki b 38. člen Konvencije. Ob tem dr. Filipčič poudari, da po teoriji kazenskega prava tudi privolitev ženske v pohabitev ne bi odvzela protipravnosti ravnanja storilca4. 38. člen se v točki c nanaša na mladoletne žrtve in razširja nabor ravnanj, ki pomenijo pomoč storilcu pri kaznivem dejanju tako, da ravnanjem iz točke b dodaja še »prepričevanje« (ang. incitement) mladoletnih deklet, da se podvržejo pohabljenju. V 201. točki Obrazloživeno poročilo posebej poudarja, da je s tem dodatnim izvršitvenim ravnanjem želel zajeti pritiske staršev oz. sorodnikov na mlada dekleta. Glede na opredelitev pomoči po 38. členu KZ-1 ni zadržka, da bi se tudi takšno ravnanje staršev opredelilo kot pomoč pri dejanju storilca, lahko pa tudi kot samostojno kaznivo dejanje v okviru kaznivega dejanja po 192. členu KZ-1: Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje. Filipčič pravi, da je KZ-1 usklajen z 38. členom te Konvencije1. |
 |
| a. Ali je pohabljanje ženskih genitalij, kot je opredeljeno v 38. členu Konvencije, kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisano sankcijo, vir, in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike. |
|
Odgovor: Po mnenju dr. Filipčič1 je pohabljenje ženskih spolovil (vse oblike, naštete v 38. členu točka a) predstavljajo v slovenski kazenski zakonodaji ustrezne telesne poškodbe. Glede na intenzivnost posega v telo in stalnost posledic sodi pohabljenje ženskih spolovil v okvir hude ali posebno hude telesne poškodbe, pri katerih je kazniv tudi poskus. Natančnejše opisovanje oblik pohabljenj v Konvenciji ne vpliva na prejšnjo ugotovitev in takšen kazuistični pristop konvencije ne zavezuje države, da morajo vse oblike izrecno navesti kot zakonske znake kaznivega dejanja, če je tradicionalno pristop k inkriminiranju drugačen, abstraktnejši in je glede na ustaljene interpretacije telesnih poškodb nesporno, da so inkriminirane tudi vse posamične oblike pohabljenja ženskih spolovil. Člen v točki b opredeljuje kot kaznivo dejanje tudi »prisiljenje ali spodbujanje ženske, da se na njej izvajajo dejanja iz točke a«. V 200. točki Obrazložitvenega poročila2 je pojasnjeno, da inkriminira pomoč storilca pri pohabljenju spolovil (in se ne nanaša na vprašanje privolitve odrasle osebe v pohabljenje oz. na nagovarjanje odrasle ženske, da se podvrže pohabitvi, kar izhaja iz 201. točke Obrazložitvenega poročila). Pomoč pri kaznivem dejanju je po 38. členu Kazenskega zakonika (KZ-1)3 kazniva, torej tudi pomoč storilcu pri pohabitvi ženskih spolovil, kot je opisana v točki b 38. člen Konvencije. Ob tem dr. Filipčič poudari, da po teoriji kazenskega prava tudi privolitev ženske v pohabitev ne bi odvzela protipravnosti ravnanja storilca4. 38. člen se v točki c nanaša na mladoletne žrtve in razširja nabor ravnanj, ki pomenijo pomoč storilcu pri kaznivem dejanju tako, da ravnanjem iz točke b dodaja še »prepričevanje« (ang. incitement) mladoletnih deklet, da se podvržejo pohabljenju. V 201. točki Obrazloživeno poročilo posebej poudarja, da je s tem dodatnim izvršitvenim ravnanjem želel zajeti pritiske staršev oz. sorodnikov na mlada dekleta. Glede na opredelitev pomoči po 38. členu KZ-1 ni zadržka, da bi se tudi takšno ravnanje staršev opredelilo kot pomoč pri dejanju storilca, lahko pa tudi kot samostojno kaznivo dejanje v okviru kaznivega dejanja po 192. členu KZ-1: Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje. Filipčič pravi, da je KZ-1 usklajen z 38. členom te Konvencije1. Po mnenju Ministrstva za pravosodje5: 38. člen Konvencije zahteva veliko bolj podrobno reguliranje kaznivega dejanja kot je to običajno za konvencije Sveta Evrope. Taka zahteva po skoraj dobesednem prepisu določbe iz konvencije v nacionalno zakonodajo je hkrati tudi v nasprotju s tradicijo in pravili kazenskega materialnega prava v Sloveniji. Nadaljnje je dikcija 38. člena v tej obliki primerna za države tretjega sveta, kjer je problem pohabljanja ženskih splovil še vedno prisoten in kjer obstajajo problemi s kriminalizacijo te škodljive prakse. V Sloveniji in drugih državah članicah Sveta Evrope, kjer se ta praksa ne pojavlja, tovrstna dikcija v Kazenskem zakoniku ni potrebna, še posebej, ker je pohabljanje ženskih spolovil že kriminalizirano v okviru klasičnega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Evropska komisija6 je 25. november 2013, sicer s strani OZN razglašen za svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami, posvetila boju proti pohabljenju ženskih spolovil v EU in širše. V svoji izjavi za javnost je poudarila, da gre za prakso, ki je mednarodno priznana kot kršenje človekovih pravic žensk in kot oblika zlorabe otrok. Evropska komisija je pri tem uporabila podatke Svetovne zdravstvene organizacije, ki jih najdemo že v resoluciji Evropskega parlamenta iz leta 2012: pohabljenje ženskih spolovil prizadene najmanj 500.000 žensk in deklic, ki živijo v EU, 180.000 ženskam in deklicam pa grozi, da bodo postale žrtve pohabljenja ženskih spolovil. Pri tem Evropski parlament7 opozarja, da so po mnenju strokovnjakinj in strokovnjakov te ocene podcenjene. Žrtve pohabljanja ženskih spolovil trpijo za fizičnimi in psihosocialnimi posledicami tovrstnih dejanj, najverjetneje bodo imele zaradi posega doživljenjske zdravstvene težave. Žrtve so pogosto zelo mlade in tako nimajo nikakršnih možnosti, da bi se posegu uprle. Večina držav članic Sveta Evrope nima posebne zakonodaje na področju pohabljanja ženskih splovil. Poleg tega je zavedanje med strokovnjakinjami in strokovnjaki glede tega pojava zelo nizko, tudi med učiteljicami in učitelji, socialnimi delavkami in delavci, zdravstvenimi delavkami in delavci, ki so pravzaprav edini v poziciji, da prepoznajo ogroženost posamezne deklice. Konvencija prepoznava obstoj pohabljanja ženskih splovil v Evropi in pravi, da mora biti tovrstno nasilje učinkovito in sistematično obravnavano. Ko bo Konvencija stopila v veljavo, se bodo standardi varovanja žrtev pohabljanja ženskih splovil zvišali, saj bi morale dobiti vso potrebno pomoč, povzročitelji takih dejanj pa bodo kaznovani8. Po mnenju Vrhovnega sodišča RS se ob določbi 38. člena Konvencije utemeljeno postavi vprašanje, ali ni tako ravnanje inkriminirano že v obstoječih določbah 122., 123. In 124. člena KZ-19. Vprašanje je retorično, zato lahko iz navedka izpeljemo zaključek, da je po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije slovenski KZ-1 usklajen z 38. členom Konvencije. Po mnenju Yakin Ertürk10, nekdanje posebne odposlanke ZN za nasilje nad ženskami, je kulturni relativizem ključna ovira pri izvajanju mednarodnih standardov na področju človekovih pravic, saj služi za opravičevanje nasilja nad ženskami. V mnogih državah pravosodni sistemi izrabljajo upoštevanje in priznavanje običajev in tradicij ter kulturnih vrednot manjšinskih skupin, da opravičujejo nasilna dejanja nad ženskami. Med drugim tudi pohabljanje ženskih splovil (kot tudi prisilne poroke in zločine v imenu časti). |
 |
| b. Če je pohabljanje ženskih splovil kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije. |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja pohabljanja ženskih spolovil. |
| b. Če je pohabljanje ženskih splovil kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije. |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja pohabljanja ženskih spolovil. |
|
|
| c. Če je pohabljanje ženskih splovil kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja pohabljanja ženskih spolovil. |
| c. Če je pohabljanje ženskih splovil kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja pohabljanja ženskih spolovil. |
|
|
|
[1] Filipčič, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [2] Obrazložitveno poročilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno preko: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. [3] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur.l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [4]Bavcon L., Šelih A. et al. (2013) Kazensko pravo Splošni del, Uradni list 2013, str. 249. [5] Pličanič, S., Ban, N., Ministrstvo za pravosodje – MP (2013) Odgovor Ministrstva za pravosodje državni sekretarki Tamari Vonta: Odgovor na vaš dopis 070-9/2013/1 – vprašanje ratifikacij določenih mednarodnih dokumentov, št. 070-4/2013/2, 22. 8. 2013.v[6] European Commission – EC (2013) International Day for Elimination of Violence against Women: European Commission takes action to combat Female Genital Mutilation, Press release, 25. 11. 2013. Dostopno preko: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1153_en.htm, 10. 6. 2014. [7] European Parliament (2012) European Parliament resolution of 14 June 2012 on ending female genital mutilation, 2012/2684(RSP). Dostopno preko: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P7-TA-2012-261, 10. 6. 2014. [8] Council of Europe – CoE (2014c) Safe from fear safe from violence, Council of Europe Convention on preventing and combating violence against women and domestic violence (Istanbul Convention), Female Genital Mutilation. Dostopno preko: http://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/convention-violence/thematic_factsheets/FGM_EN.pdf, 12. 6. 2014. [9] Šorli, M., Bele, V., Vrhovno sodišče Republike Slovenije – Kazenski oddelek (2014) Mnenje Vrhovnega sodišča o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede na pravni red Republike Slovenije, IV Kr 10/2014, 28. 2. 2014. [10] Ertürk, Y. (2006) Integration of the human rights of women and the gender perspective: Violence against women, The due diligence standard as a tool for the elimination of violence against women, Report of the UN Special Rapporteur on violence against women, its causes and consequences, E/CN.4/2006/61. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
