|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 38. člen - Pohabljenje ženskih spolovil |
|
Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naslednja naklepna dejanja opredelijo kot kazniva: a. ekscizija, infibulacija ali drugo pohabljenje celotnih ali delov ženskih velikih sramnih ustnic, malih sramnih ustnic ali klitorisa; b. prisiljenje ali napeljevanje ženske, da se na njej izvajajo dejanja iz toÄke a; c. prepriÄevanje, prisiljenje ali napeljevanje dekleta, da se na njej izvajajo dejanja iz toÄke |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 38. člena Pohabljenje ženskih spolovil | ||
| Primerjava med državami 38. člena Pohabljenje ženskih spolovil | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali je pohabljanje ženskih genitalij, kot je opredeljeno v 38. Älenu Konvencije, kaznivo dejanje? ÄŒe je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisano sankcijo, vir, in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, Äe obstajajo razlike. |
|
Odgovor: Po mnenju dr. FilipÄiÄ1 je pohabljenje ženskih spolovil (vse oblike, naštete v 38. Älenu toÄka a) predstavljajo v slovenski kazenski zakonodaji ustrezne telesne poškodbe. Glede na intenzivnost posega v telo in stalnost posledic sodi pohabljenje ženskih spolovil v okvir hude ali posebno hude telesne poškodbe, pri katerih je kazniv tudi poskus. NatanÄnejše opisovanje oblik pohabljenj v Konvenciji ne vpliva na prejšnjo ugotovitev in takšen kazuistiÄni pristop konvencije ne zavezuje države, da morajo vse oblike izrecno navesti kot zakonske znake kaznivega dejanja, Äe je tradicionalno pristop k inkriminiranju drugaÄen, abstraktnejši in je glede na ustaljene interpretacije telesnih poškodb nesporno, da so inkriminirane tudi vse posamiÄne oblike pohabljenja ženskih spolovil. ÄŒlen v toÄki b opredeljuje kot kaznivo dejanje tudi »prisiljenje ali spodbujanje ženske, da se na njej izvajajo dejanja iz toÄke a«. V 200. toÄki Obrazložitvenega poroÄila2 je pojasnjeno, da inkriminira pomoÄ storilca pri pohabljenju spolovil (in se ne nanaša na vprašanje privolitve odrasle osebe v pohabljenje oz. na nagovarjanje odrasle ženske, da se podvrže pohabitvi, kar izhaja iz 201. toÄke Obrazložitvenega poroÄila). PomoÄ pri kaznivem dejanju je po 38. Älenu Kazenskega zakonika (KZ-1)3 kazniva, torej tudi pomoÄ storilcu pri pohabitvi ženskih spolovil, kot je opisana v toÄki b 38. Älen Konvencije. Ob tem dr. FilipÄiÄ poudari, da po teoriji kazenskega prava tudi privolitev ženske v pohabitev ne bi odvzela protipravnosti ravnanja storilca4. 38. Älen se v toÄki c nanaša na mladoletne žrtve in razširja nabor ravnanj, ki pomenijo pomoÄ storilcu pri kaznivem dejanju tako, da ravnanjem iz toÄke b dodaja še »prepriÄevanje« (ang. incitement) mladoletnih deklet, da se podvržejo pohabljenju. V 201. toÄki Obrazloživeno poroÄilo posebej poudarja, da je s tem dodatnim izvršitvenim ravnanjem želel zajeti pritiske staršev oz. sorodnikov na mlada dekleta. Glede na opredelitev pomoÄi po 38. Älenu KZ-1 ni zadržka, da bi se tudi takšno ravnanje staršev opredelilo kot pomoÄ pri dejanju storilca, lahko pa tudi kot samostojno kaznivo dejanje v okviru kaznivega dejanja po 192. Älenu KZ-1: Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje. FilipÄiÄ pravi, da je KZ-1 usklajen z 38. Älenom te Konvencije1. |
 |
| a. Ali je pohabljanje ženskih genitalij, kot je opredeljeno v 38. Älenu Konvencije, kaznivo dejanje? ÄŒe je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisano sankcijo, vir, in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, Äe obstajajo razlike. |
|
Odgovor: Po mnenju dr. FilipÄiÄ1 je pohabljenje ženskih spolovil (vse oblike, naštete v 38. Älenu toÄka a) predstavljajo v slovenski kazenski zakonodaji ustrezne telesne poškodbe. Glede na intenzivnost posega v telo in stalnost posledic sodi pohabljenje ženskih spolovil v okvir hude ali posebno hude telesne poškodbe, pri katerih je kazniv tudi poskus. NatanÄnejše opisovanje oblik pohabljenj v Konvenciji ne vpliva na prejšnjo ugotovitev in takšen kazuistiÄni pristop konvencije ne zavezuje države, da morajo vse oblike izrecno navesti kot zakonske znake kaznivega dejanja, Äe je tradicionalno pristop k inkriminiranju drugaÄen, abstraktnejši in je glede na ustaljene interpretacije telesnih poškodb nesporno, da so inkriminirane tudi vse posamiÄne oblike pohabljenja ženskih spolovil. ÄŒlen v toÄki b opredeljuje kot kaznivo dejanje tudi »prisiljenje ali spodbujanje ženske, da se na njej izvajajo dejanja iz toÄke a«. V 200. toÄki Obrazložitvenega poroÄila2 je pojasnjeno, da inkriminira pomoÄ storilca pri pohabljenju spolovil (in se ne nanaša na vprašanje privolitve odrasle osebe v pohabljenje oz. na nagovarjanje odrasle ženske, da se podvrže pohabitvi, kar izhaja iz 201. toÄke Obrazložitvenega poroÄila). PomoÄ pri kaznivem dejanju je po 38. Älenu Kazenskega zakonika (KZ-1)3 kazniva, torej tudi pomoÄ storilcu pri pohabitvi ženskih spolovil, kot je opisana v toÄki b 38. Älen Konvencije. Ob tem dr. FilipÄiÄ poudari, da po teoriji kazenskega prava tudi privolitev ženske v pohabitev ne bi odvzela protipravnosti ravnanja storilca4. 38. Älen se v toÄki c nanaša na mladoletne žrtve in razširja nabor ravnanj, ki pomenijo pomoÄ storilcu pri kaznivem dejanju tako, da ravnanjem iz toÄke b dodaja še »prepriÄevanje« (ang. incitement) mladoletnih deklet, da se podvržejo pohabljenju. V 201. toÄki Obrazloživeno poroÄilo posebej poudarja, da je s tem dodatnim izvršitvenim ravnanjem želel zajeti pritiske staršev oz. sorodnikov na mlada dekleta. Glede na opredelitev pomoÄi po 38. Älenu KZ-1 ni zadržka, da bi se tudi takšno ravnanje staršev opredelilo kot pomoÄ pri dejanju storilca, lahko pa tudi kot samostojno kaznivo dejanje v okviru kaznivega dejanja po 192. Älenu KZ-1: Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje. FilipÄiÄ pravi, da je KZ-1 usklajen z 38. Älenom te Konvencije1. Po mnenju Ministrstva za pravosodje5: 38. Älen Konvencije zahteva veliko bolj podrobno reguliranje kaznivega dejanja kot je to obiÄajno za konvencije Sveta Evrope. Taka zahteva po skoraj dobesednem prepisu doloÄbe iz konvencije v nacionalno zakonodajo je hkrati tudi v nasprotju s tradicijo in pravili kazenskega materialnega prava v Sloveniji. Nadaljnje je dikcija 38. Älena v tej obliki primerna za države tretjega sveta, kjer je problem pohabljanja ženskih splovil še vedno prisoten in kjer obstajajo problemi s kriminalizacijo te škodljive prakse. V Sloveniji in drugih državah Älanicah Sveta Evrope, kjer se ta praksa ne pojavlja, tovrstna dikcija v Kazenskem zakoniku ni potrebna, še posebej, ker je pohabljanje ženskih spolovil že kriminalizirano v okviru klasiÄnega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Evropska komisija6 je 25. november 2013, sicer s strani OZN razglašen za svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami, posvetila boju proti pohabljenju ženskih spolovil v EU in širše. V svoji izjavi za javnost je poudarila, da gre za prakso, ki je mednarodno priznana kot kršenje Älovekovih pravic žensk in kot oblika zlorabe otrok. Evropska komisija je pri tem uporabila podatke Svetovne zdravstvene organizacije, ki jih najdemo že v resoluciji Evropskega parlamenta iz leta 2012: pohabljenje ženskih spolovil prizadene najmanj 500.000 žensk in deklic, ki živijo v EU, 180.000 ženskam in deklicam pa grozi, da bodo postale žrtve pohabljenja ženskih spolovil. Pri tem Evropski parlament7 opozarja, da so po mnenju strokovnjakinj in strokovnjakov te ocene podcenjene. Žrtve pohabljanja ženskih spolovil trpijo za fiziÄnimi in psihosocialnimi posledicami tovrstnih dejanj, najverjetneje bodo imele zaradi posega doživljenjske zdravstvene težave. Žrtve so pogosto zelo mlade in tako nimajo nikakršnih možnosti, da bi se posegu uprle. VeÄina držav Älanic Sveta Evrope nima posebne zakonodaje na podroÄju pohabljanja ženskih splovil. Poleg tega je zavedanje med strokovnjakinjami in strokovnjaki glede tega pojava zelo nizko, tudi med uÄiteljicami in uÄitelji, socialnimi delavkami in delavci, zdravstvenimi delavkami in delavci, ki so pravzaprav edini v poziciji, da prepoznajo ogroženost posamezne deklice. Konvencija prepoznava obstoj pohabljanja ženskih splovil v Evropi in pravi, da mora biti tovrstno nasilje uÄinkovito in sistematiÄno obravnavano. Ko bo Konvencija stopila v veljavo, se bodo standardi varovanja žrtev pohabljanja ženskih splovil zvišali, saj bi morale dobiti vso potrebno pomoÄ, povzroÄitelji takih dejanj pa bodo kaznovani8. Po mnenju Vrhovnega sodišÄa RS se ob doloÄbi 38. Älena Konvencije utemeljeno postavi vprašanje, ali ni tako ravnanje inkriminirano že v obstojeÄih doloÄbah 122., 123. In 124. Älena KZ-19. Vprašanje je retoriÄno, zato lahko iz navedka izpeljemo zakljuÄek, da je po mnenju Vrhovnega sodišÄa Republike Slovenije slovenski KZ-1 usklajen z 38. Älenom Konvencije. Po mnenju Yakin Ertürk10, nekdanje posebne odposlanke ZN za nasilje nad ženskami, je kulturni relativizem kljuÄna ovira pri izvajanju mednarodnih standardov na podroÄju Älovekovih pravic, saj služi za opraviÄevanje nasilja nad ženskami. V mnogih državah pravosodni sistemi izrabljajo upoštevanje in priznavanje obiÄajev in tradicij ter kulturnih vrednot manjšinskih skupin, da opraviÄujejo nasilna dejanja nad ženskami. Med drugim tudi pohabljanje ženskih splovil (kot tudi prisilne poroke in zloÄine v imenu Äasti). |
 |
| b. ÄŒe je pohabljanje ženskih splovil kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije. |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja pohabljanja ženskih spolovil. |
| b. ÄŒe je pohabljanje ženskih splovil kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? ÄŒe je odgovor pritrdilen, navedite ustrezne informacije. |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja pohabljanja ženskih spolovil. |
|
|
| c. Če je pohabljanje ženskih splovil kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja pohabljanja ženskih spolovil. |
| c. Če je pohabljanje ženskih splovil kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
| Odgovor: V slovenski zakonodaji ni posebnega kaznivega dejanja pohabljanja ženskih spolovil. |
|
|
|
[1] FilipÄiÄ, K., Mnenje o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) glede na pravni red Republike Slovenije za Ministrstvo za pravosodje, z dne 24. 1. 2014. [2] Obrazložitveno poroÄilo h konvenciji - Explanatory report. Dostopno preko: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/210.htm, 22. 6. 2014. [3] Kazenski zakonik (KZ-1), Ur.l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.), 39/09, 91/11, 50/12. [4]Bavcon L., Šelih A. et al. (2013) Kazensko pravo Splošni del, Uradni list 2013, str. 249. [5] PliÄaniÄ, S., Ban, N., Ministrstvo za pravosodje – MP (2013) Odgovor Ministrstva za pravosodje državni sekretarki Tamari Vonta: Odgovor na vaš dopis 070-9/2013/1 – vprašanje ratifikacij doloÄenih mednarodnih dokumentov, št. 070-4/2013/2, 22. 8. 2013.v[6] European Commission – EC (2013) International Day for Elimination of Violence against Women: European Commission takes action to combat Female Genital Mutilation, Press release, 25. 11. 2013. Dostopno preko: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1153_en.htm, 10. 6. 2014. [7] European Parliament (2012) European Parliament resolution of 14 June 2012 on ending female genital mutilation, 2012/2684(RSP). Dostopno preko: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P7-TA-2012-261, 10. 6. 2014. [8] Council of Europe – CoE (2014c) Safe from fear safe from violence, Council of Europe Convention on preventing and combating violence against women and domestic violence (Istanbul Convention), Female Genital Mutilation. Dostopno preko: http://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/convention-violence/thematic_factsheets/FGM_EN.pdf, 12. 6. 2014. [9] Šorli, M., Bele, V., Vrhovno sodišÄe Republike Slovenije – Kazenski oddelek (2014) Mnenje Vrhovnega sodišÄa o možnosti ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o prepreÄevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede na pravni red Republike Slovenije, IV Kr 10/2014, 28. 2. 2014. [10] Ertürk, Y. (2006) Integration of the human rights of women and the gender perspective: Violence against women, The due diligence standard as a tool for the elimination of violence against women, Report of the UN Special Rapporteur on violence against women, its causes and consequences, E/CN.4/2006/61. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
