|
|
SLO | ||
|
| SLO |
| 2015 |
| Izberite člen Konvencije |
| Člen |
| 37. člen - Prisilna poroka |
|
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno dejanje prisiljenja odraslega ali otroka v poroko opredeli kot kaznivo. 2. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno dejanje zvabiti odraslega ali otroka na ozemlje pogodbenice ali druge države, kjer ona ali on nima prebivališča, z namenom prisiliti jo ali ga v poroko, opredeli kot kaznivo. |
|
0 – vprašanja ne regulira zakon/politika oziroma obstoječe določilo ni skladno s standardom v Konvenciji (standard iz Konvencije se šteje za minimalni standard); 1 – regulacija obstaja, a ne dosega standarda Konvencije (v določbi in/ali v uporabi); 2 – dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi; 3 - dosežen je standard Konvencije oziroma je blizu standardu v določbi in v uporabi; 4 – vprašanje je v državi urejeno bolje kot v standardu Konvencije. |
||
| Splošna ocena 37. člena Prisilna poroka | ||
| Primerjava med državami 37. člena Prisilna poroka | ||
| VPRAŠANJA |
| a. Ali je prisilna poroka, kot je opredeljena v 37. členu Konvencije, kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisano sankcijo, vir in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike, posebno, da se prisilno poroko razveljavi. Prav tako, kakšna oblika nasilja mora biti uporabljena – zgolj fizično ali tudi psihično. Ali obstaja razlika v postopku, če je žrtev mladoletna? |
|
Odgovor: Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-C1)1, ki je začela veljati 18. oktobra 2015 se je dodal nov člen 132a Prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti. Prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti, 132.a člen (1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, ali z zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja drugega prisili v sklenitev zakonske zveze ali v vzpostavitev podobne skupnosti, ki je v skladu z zakonom v določenih pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti mladoletni osebi ali slabotni osebi, se kaznuje z zaporom do petih let. V letu 2014 je Inštitut RS za socialno varstvo naredil poročilo z naslovom Prisilne poroke romskih deklic2. Rezultati poročila kažejo, da je problem prisilnih romskih porok pri nas vse prej kot zanemarljiv. CSD-ji zaradi varovanja osebnih podatkov, oseb ne obravnavajo po etični pripadnosti in zato tudi ne želijo oziroma ne morejo poročati o podatkih o etični pripadnosti. Glede na izpostavljeno avtorice in avtorji poročila trdijo, da je število primerov prisilnih porok višje od teh, ki so jih pridobili za potrebe naloge. V prid temu, da so številke o prisilnih porokah otrok v resnici še precej višje od prikazanih, govori tudi dejstvo, da so poroke pogosto neuradne, sklenjene po tradicionalnih običajih ali pa se že kohabitacija šteje kot poroka. Spregled mladoletnosti, ki ga lahko potrdijo zgolj CSD-ji, tako ni potreben in posledično informacije o tovrstnih poročnih praksah pristojnih institucij ne dosežejo oziroma vsaj ne po teh kanalih. Z zadržkom moramo zato jemati pridobljene podatke po spolu (ugotovili so, da ni nujno, da so zgolj osebe ženskega spola žrtve prisilnega poročanja, saj podobna usoda lahko doleti tudi dečke). Deklice se namreč pogosto poročajo v tujino (npr. v Nemčijo, Italijo, Francijo, na Švedsko), dečki pa si neveste najdejo v državah, kot so Albanija, Makedonija, Bosna in Hercegovina, tudi Bolgarija – slednji so lahko v statistikah CSD celo pogosteje zabeleženi kot deklice, ravno zaradi domnevno pogostejšega povpraševanja po spregledu mladoletnosti na pristojnih centrih). Glede na dobljeno predlagajo uvedbo kaznivega dejanja prisilne poroke in še vključitev prisilnih porok kot eno izmed oblik nasilja v relevantne strateške dokumente, osveščanje o obstoju problematike prisilnih porok, zagotovitev ustrezne in dostopne krizne namestitve za žrtve prisilne poroke, spodbujanje organizacije strokovnih dogodkov, razprav in konferenc na temo prisilnih porok, organizacijo izobraževanj in usposabljanj različnih ciljnih skupin, razvijanje programov nudenja anonimnih oblik pomoči (potencialnim) žrtvam prisilne poroke, vodenje evidence podatkov o prisilnih porokah ter sledenje zavezi multidisciplinarnega pristopa k reševanju problematike prisilnih porok. Natalija Djoković3 predstavnica Društva Mozaik, Društva za izobraževanje in povezovanje otrok, poudarja, da je prisila, značilna za prisilne poroke romskih deklic predvsem subtilna (preko socializacije), ekonomska (vračilo kupnine), psihična (grožnja s smrtjo, urokom, izgonom, sramoto) in redkeje fizična. Posledice prisilnih porok pa so spolna zloraba, travma, obveza zaradi plačila, preselitev v novo družino, opustitev šole, prevzemanje novih vlog (partnerstvo, materinstvo, skrb za gospodinjstvo…), prekinitev stikov s svojo socialno mrežo in popoln nadzor. Izkušnje NVO kažejo, da institucije v Sloveniji preganjajo in do za žrtve pozitivnega zaključka pripeljejo malo primerov in da pogosto ne reagirajo (prepričanje, da so prisilne poroke romska kultura, »Ciganska posla«, da so deklice zrele, da gre za stvar izbire, strah in predsodki do Romov). Dekleta zaradi strahu ali prepričanja ne pobegnejo in imajo zelo malo informacij3. |
| a. Ali je prisilna poroka, kot je opredeljena v 37. členu Konvencije, kaznivo dejanje? Če je odgovor pritrdilen navedite opredelitev, predpisano sankcijo, vir in ga primerjajte z opredelitvijo v Konvenciji. Navedite komentar, če obstajajo razlike, posebno, da se prisilno poroko razveljavi. Prav tako, kakšna oblika nasilja mora biti uporabljena – zgolj fizično ali tudi psihično. Ali obstaja razlika v postopku, če je žrtev mladoletna? |
|
Odgovor: Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-C1)1, ki je začela veljati 18. oktobra 2015 se je dodal nov člen 132a Prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti. Prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti, 132.a člen (1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, ali z zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja drugega prisili v sklenitev zakonske zveze ali v vzpostavitev podobne skupnosti, ki je v skladu z zakonom v določenih pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti mladoletni osebi ali slabotni osebi, se kaznuje z zaporom do petih let. V letu 2014 je Inštitut RS za socialno varstvo naredil poročilo z naslovom Prisilne poroke romskih deklic2. Rezultati poročila kažejo, da je problem prisilnih romskih porok pri nas vse prej kot zanemarljiv. CSD-ji zaradi varovanja osebnih podatkov, oseb ne obravnavajo po etični pripadnosti in zato tudi ne želijo oziroma ne morejo poročati o podatkih o etični pripadnosti. Glede na izpostavljeno avtorice in avtorji poročila trdijo, da je število primerov prisilnih porok višje od teh, ki so jih pridobili za potrebe naloge. V prid temu, da so številke o prisilnih porokah otrok v resnici še precej višje od prikazanih, govori tudi dejstvo, da so poroke pogosto neuradne, sklenjene po tradicionalnih običajih ali pa se že kohabitacija šteje kot poroka. Spregled mladoletnosti, ki ga lahko potrdijo zgolj CSD-ji, tako ni potreben in posledično informacije o tovrstnih poročnih praksah pristojnih institucij ne dosežejo oziroma vsaj ne po teh kanalih. Z zadržkom moramo zato jemati pridobljene podatke po spolu (ugotovili so, da ni nujno, da so zgolj osebe ženskega spola žrtve prisilnega poročanja, saj podobna usoda lahko doleti tudi dečke). Deklice se namreč pogosto poročajo v tujino (npr. v Nemčijo, Italijo, Francijo, na Švedsko), dečki pa si neveste najdejo v državah, kot so Albanija, Makedonija, Bosna in Hercegovina, tudi Bolgarija – slednji so lahko v statistikah CSD celo pogosteje zabeleženi kot deklice, ravno zaradi domnevno pogostejšega povpraševanja po spregledu mladoletnosti na pristojnih centrih). Glede na dobljeno predlagajo uvedbo kaznivega dejanja prisilne poroke in še vključitev prisilnih porok kot eno izmed oblik nasilja v relevantne strateške dokumente, osveščanje o obstoju problematike prisilnih porok, zagotovitev ustrezne in dostopne krizne namestitve za žrtve prisilne poroke, spodbujanje organizacije strokovnih dogodkov, razprav in konferenc na temo prisilnih porok, organizacijo izobraževanj in usposabljanj različnih ciljnih skupin, razvijanje programov nudenja anonimnih oblik pomoči (potencialnim) žrtvam prisilne poroke, vodenje evidence podatkov o prisilnih porokah ter sledenje zavezi multidisciplinarnega pristopa k reševanju problematike prisilnih porok. Natalija Djoković3 predstavnica Društva Mozaik, Društva za izobraževanje in povezovanje otrok, poudarja, da je prisila, značilna za prisilne poroke romskih deklic predvsem subtilna (preko socializacije), ekonomska (vračilo kupnine), psihična (grožnja s smrtjo, urokom, izgonom, sramoto) in redkeje fizična. Posledice prisilnih porok pa so spolna zloraba, travma, obveza zaradi plačila, preselitev v novo družino, opustitev šole, prevzemanje novih vlog (partnerstvo, materinstvo, skrb za gospodinjstvo…), prekinitev stikov s svojo socialno mrežo in popoln nadzor. Izkušnje NVO kažejo, da institucije v Sloveniji preganjajo in do za žrtve pozitivnega zaključka pripeljejo malo primerov in da pogosto ne reagirajo (prepričanje, da so prisilne poroke romska kultura, »Ciganska posla«, da so deklice zrele, da gre za stvar izbire, strah in predsodki do Romov). Dekleta zaradi strahu ali prepričanja ne pobegnejo in imajo zelo malo informacij3. |
 |
| b. Če je prisilna poroka kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite podatke. |
| Odgovor: Kaznivo dejanje po 132a. členu Prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti je bilo sprejeto leta 2015, podatki še niso na voljo. |
| b. Če je prisilna poroka kaznivo dejanje, koliko obsodb je bilo vloženih v zadnjih dveh letih? Prosimo, navedite na letni osnovi. Katere so najpogostejše sankcije? Ali obstajajo razpoložljivi podatki o storilcih in žrtvah: spol, starost, odnos z žrtvijo? Če je odgovor pritrdilen, navedite podatke. |
| Odgovor: Kaznivo dejanje po 132a. členu Prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti je bilo sprejeto leta 2015, podatki še niso na voljo. |
|
|
| c. Če je prisilna poroka kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
|
Odgovor: Glede na to kdo začne in vodi kazenski postopek, poznamo več vrst kaznivih dejanj: - kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo5. Prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti, 132.a člen (1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, ali z zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja drugega prisili v sklenitev zakonske zveze ali v vzpostavitev podobne skupnosti, ki je v skladu z zakonom v določenih pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti mladoletni osebi ali slabotni osebi, se kaznuje z zaporom do petih let. |
| c. Če je prisilna poroka kaznivo dejanje, kdo sproži kazenski pregon (javni tožilec ali zasebni tožilec/žrtev)? |
|
Odgovor: Glede na to kdo začne in vodi kazenski postopek, poznamo več vrst kaznivih dejanj: - kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, - kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo5. Prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti, 132.a člen (1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, ali z zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja drugega prisili v sklenitev zakonske zveze ali v vzpostavitev podobne skupnosti, ki je v skladu z zakonom v določenih pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti mladoletni osebi ali slabotni osebi, se kaznuje z zaporom do petih let. |
|
|
|
[1] Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), Ur. l. RS, št. 54/15. [2] Narat, T. et. al. (2014) Prisilne poroke romskih deklic. Poročilo. Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, Inštitut RS za socialno varstvo. [3] Djoković, N. (2014) Prisilne poroke romskih deklic. Predavanje na Posvetu v okviru Mednarodnih dni akcij proti nasilju nad ženskami: Aktualno stanje na področju obravnave nasilja nad ženskami v Sloveniji, 24. 11. 2014. Ljubljana: Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Mestna občina Ljubljana. [4] Djoković, N. (2014) Prisilne poroke romskih deklic. Predavanje na Posvetu v okviru Mednarodnih dni akcij proti nasilju nad ženskami: Aktualno stanje na področju obravnave nasilja nad ženskami v Sloveniji, 24. 11. 2014. Ljubljana: Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Mestna občina Ljubljana. [5] Obran, N. (2014) Nasilje nad ženskami – prav(n)e poti v varno življenje žensk in otrok. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo. |
|
|
|
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
| Kampanjo podpirajo: | ||
|
|
||
| Vsebina spletne strani je izključna odgovornost Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na noben način ne odraža stališč Evropske unije. | ||
